Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.
Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.
obravnavati vse večjo polarizacijo, ki se v zadnjih letih zaostruje zaradi posledic finančne krize, podnebnih sprememb in vse večje dohodkovne neenakosti;
poudariti ključno vlogo, ki jo lahko ima pri tem civilna družba;
zbrati predloge rešitev civilne družbe in njene zahteve za oblikovalce politik EU, da bi s krepitvijo družbene kohezije in demokratične udeležbe na ključnih področjih družbe prispevali k depolarizaciji Evrope.
Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru poudaril: „Civilna družba se mora spoprijeti z izzivom. Sodelovanje, dialog in solidarnost niso le ideali – so temelj odporne in združene Evrope. Tu, na tednu civilne družbe, želimo znova potrditi svojo zavezanost vključevanju in aktivnemu državljanstvu. Močna demokracija ni odvisna le od institucij, temveč od sodelovanja vseh njenih državljanov.“
Albena Azmanova, profesorica političnih in družbenih ved na londonski univerzi City Saint George’s, je v svojem osrednjem govoru spregovorila o vse večji gospodarski negotovosti, s katero se sooča večina ljudi in ki jo je poimenovala „epidemija prekarnosti“. Pojasnila je, da ima civilna družba v času velike negotovosti ključ do preboja.
„Velika gospodarska negotovost je večini ljudi vzela voljo do boja. Civilna družba še ima to voljo. Aktivisti civilne družbe imajo motivacijo, ki izhaja iz zavzemanja za popravo krivičnih razmer. To so vidne noge in roke demokracije,“ je dejala.
Podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee je dejal: „Civilno družbo potrebujemo kot vez med državljani v kontekstu naraščajočega individualizma in kot obrambo pred skrajno desničarskimi idejami, ki se širijo.“
Ministrica za civilno družbo Adriana Porowska je kot predstavnica poljskega predsedstva EU izpostavila ključno vlogo nevladnih organizacij pri socialni odpornosti in njihovi podpori ranljivim skupinam in prebivalcem na odročnih območjih. Predstavila je poljske izkušnje s civilno družbo, ki krepi nacionalno odpornost.
Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine EESO z evropskimi mrežami civilne družbe, je poudarila, da se enotnost v raznolikosti, ki je ponosni slogan EU, izvaja na lokalni ravni. Dejala je, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tarča napadov, njihovo financiranje in vloga pa se postavljata pod vprašaj. „Organizacije civilne družbe brez sredstev ne morejo delovati. Institucije morajo zaščititi civilno družbo; potrebujemo pravno zaščito za državljanski prostor, da bo naša družba ostala enotna in združena v raznolikosti.“
Glavna naloga sedanjega poljskega predsedstva Sveta Evropske unije bo ohraniti enotnost Evrope, narediti korak naprej in sprejeti hitre odločitve.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je na februarskem plenarnem zasedanju razpravljal o prednostnih nalogah poljskega predsedstva EU z Magdaleno Sobkowiak-Czarnecko, poljsko državno podsekretarko za evropske zadeve.
Ga. Sobkowiak-Czarnecka je v zvezi z zunanjo varnostjo EU in zlasti vojno agresijo proti Ukrajini dejala: „Naš cilj je nadalje zagotavljati pomoč Ukrajini in ohraniti enotnost znotraj EU.“ Kot enega prvih dosežkov poljskega predsedstva je omenila 16. sveženj sankcij proti Rusiji.
Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da je Poljska prevzela šestmesečno predsedovanje EU v času velikih izzivov, kot so geopolitične napetosti in energetska kriza.
„Današnja razprava je ponovno potrdila ključni pomen stabilnosti, odpornosti in enotnosti pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije,“ je dejal. „Prednostne naloge poljskega predsedstva so tesno usklajene z našimi skupnimi ambicijami, zlasti glede spodbujanja večdimenzionalnega pristopa k varnosti. V času svetovne negotovosti ostajajo naša prizadevanja za odločno in skupno ukrepanje neomajna,“ je povedal.
Poljsko predsedstvo EU si bo pod geslom „Varnost, Evropa!“ prizadevalo za sedem razsežnosti varnosti – zunanjo, notranjo, gospodarsko, prehransko, energetsko, zdravstveno in informacijsko.
Michal Pintér, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI)
V nedavno predstavljenem dogovoru o čisti industriji je priznan strateški pomen energetsko intenzivnih industrij za gospodarstvo EU, njihovi ključni izzivi pa pravilno opredeljeni. Čeprav vsebuje pomembne zamisli, kot so zeleni vodilni trgi, podpora krožnemu gospodarstvu in financiranje razogljičenja, pa ukrepi niso dovolj nujni in drzni, da bi obrnili trend upadanja evropskih energetsko intenzivnih industrij.
Michal Pintér, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI)
V nedavno predstavljenem dogovoru o čisti industriji je priznan strateški pomen energetsko intenzivnih industrij za gospodarstvo EU, njihovi ključni izzivi pa pravilno opredeljeni. Čeprav vsebuje pomembne zamisli, kot so zeleni vodilni trgi, podpora krožnemu gospodarstvu in financiranje razogljičenja, pa ukrepi niso dovolj nujni in drzni, da bi obrnili trend upadanja evropskih energetsko intenzivnih industrij.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je v nedavno sprejetem mnenju z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda ugotovilvelik konkurenčni razkorak med energetsko intenzivnimi industrijami v EU in svetovnimi konkurenti. Komisija je kot glavnega krivca pravilno navedla cene energije. Vendar dogovor in akcijski načrt za dostopno energijo ne predlagata nobene reforme zasnove trga z električno energijo. Oblikovanje mejnih cen je delovalo, ko je EU imela koristi od razmeroma poceni in stabilnega plina iz Rusije. Žal se je realnost spremenila, saj smo zdaj izpostavljeni dragi in nestabilni oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom in verjetno bomo še leta. Kljub temu, da je delež poceni električne energije brez fosilnih goriv v mešanici energetskih virov v EU vse večji, smer oblikovanja cen električne energije še vedno določajo cene fosilnih goriv.
Politična prizadevanja za povečanje obnovljivih virov energije so dobrodošla, vendar pa zaradi sedanje zasnove trga ne zmanjšujejo računov za električno energijo. Potrebni so takojšnji ukrepi za prenos stroškovnih koristi električne energije iz obnovljivih virov na industrijo in ocena vseh možnosti za ublažitev cen, vključno z nevezanostjo cen električne energije.
Dogovor priznava tudi vrzeli v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (ni izvoznih rešitev, premeščanja virov in izogibanja) in instrumentih trgovinske zaščite. Žal pa nam ne pove dovolj, kako bo trg EU zaščiten, zato so energetsko intenzivne panoge v svetovni trgovinski vojni negotove.
EESO poziva institucije EU, naj v akcijskih načrtih za posamezne sektorje sprejmejo odločne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo dezindustrializacijo in ohranili sposobnost EU za industrijsko preobrazbo.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.
„Evropa se sooča z resnim tveganjem dezindustrializacije. Industrija in podnebni ukrepi morajo iti z roko v roki“, je dejal Andrea Mone, poročevalec za mnenje z naslovom Prihodnost industrije EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda, ki ga je EESO sprejel na februarskem plenarnem zasedanju.
EESO je v mnenju poudaril, da je potreben močan gospodarski in regulativni okvir za spopadanje z visokimi stroški energije in surovin, naložbenimi izzivi zelenega prehoda, infrastrukturnimi vrzelmi, pomanjkanjem znanja in spretnosti ter šibkim notranjim povpraševanjem. Politika konkurenčnosti, ki se osredotoča na naložbe in inovacije, je ključna za spodbujanje socialne in teritorialne kohezije.
Ob vse večji zaskrbljenosti glede gospodarske varnosti Evrope in njene zunanje odvisnosti EESO poziva k nujnemu ukrepanju . V času naraščajočih geopolitičnih in trgovinskih negotovosti je potrebna odporna trgovinska politika EU za zaščito industrijske trajnostnosti ob upoštevanju asimetričnih ciljev razogljičenja, svetovnih presežnih zmogljivosti in vse večjih trgovinskih napetosti. Za dosego tega cilja je bistvena večja avtonomija pri zagotavljanju kritičnih surovin.
Ključnega pomena so večje naložbe, kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu, in reforme upravljanja. Gospodarstvo EU po okrepil dejanski enotni trg, zlasti na področju energije. Zmanjševanje regulativnih bremen, izboljšanje okvirov trga električne energije in finančnih orodij, kot so pogodbe o nakupu električne energije, bodo podprli prehode v industriji.
Za pravičen prehod so potrebni močan socialni dialog in kolektivna pogajanja. Industrijska politika mora biti usklajena s strategijami na področju izobraževanja in delovne sile ter poudarjati raziskave, inovacije in krepitev znanj in spretnosti. Naložbe v energetsko infrastrukturo, energijo iz obnovljivih virov in pobude za krožno gospodarstvo bodo pripomogle k doseganju podnebnih ciljev.
EESO je sprejel tudi dopolnilno mnenje z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU, v katerem je predlagal prilagojene rešitve za njihovo dolgoročno trajnost. Reševanje posebnih izzivov, s katerimi se te panoge soočajo, je bistvenega pomena za industrijsko prihodnost EU. (ll)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC AU) sta ob 69. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk (CSW69) v New Yorku ponovno potrdila svojo neomajno zavezanost spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC AU) sta ob 69. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk (CSW69) v New Yorku ponovno potrdila svojo neomajno zavezanost spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk.
V času, ko mednarodna skupnost obeležuje 30. obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, EESO in ECOSOCC AU priznavata tako doseženi napredek kot tudi izzive, ki še vedno ovirajo popolno enakost spolov.
V svoji drugi skupni izjavi sta poudarila ključne prednostne naloge, med drugim povečanje števila žensk na vodstvenih položajih s pomočjo spolnih kvot, odpravo nasilja na podlagi spola z mednarodnimi konvencijami, premostitev digitalnega razkoraka med spoloma in spodbujanje gospodarskega opolnomočenja žensk.
V izjavi sta se odločno zavzela za okrepitev politik na področju neplačanega skrbstvenega dela, vključevanje žensk v mirovna prizadevanja in oblikovanje politik, ki temeljijo na podatkih. Poudarila sta tudi pomen globalnega sodelovanja za odpravo sistemskih neenakosti in zaščito pravic žensk. EESO tudi poziva EU, naj se bori proti nasilju na podlagi spola, zagotovi enakost spolov in brani vlogo civilne družbe pri spodbujanju enakosti.
Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Ob 30. obletnici sprejetja Pekinške deklaracije moramo besede spremeniti v dejanja. Enakost spolov ni privilegij, temveč temeljna pravica, katere uresničevanje je ključnega pomena za oblikovanje trajnostnih in vključujočih družb. EESO je trdno zavezan odpravljanju ovir, zagotavljanju polnega sodelovanja žensk pri sprejemanju odločitev in spodbujanju njihovega gospodarskega opolnomočenja. Zdaj je čas, da vlade, institucije in civilna družba odločno ukrepajo – brez odgovornosti ni enakosti.“
Komisija za položaj žensk je glavni mednarodni in medvladni organ, ki se bori za enakost spolov. EESO se je že drugič udeležil največjega letnega srečanja OZN o krepitvi vloge žensk. (tk)
Naš posebni gost je Nicolas Gros-Verheyde, francoski novinar, avtor ter strokovnjak za obrambno in zunanjo politiko. Podrobno nam predstavlja pet predlogov iz načrta ReArm Europe, ki ga je pred kratkim predložila Evropska komisija za okrepitev evropske obrambe zaradi vse večje zaskrbljenosti glede zavezanosti ZDA evropski varnosti.
Naš posebni gost je Nicolas Gros-Verheyde, francoski novinar, avtor ter strokovnjak za obrambno in zunanjo politiko. Podrobno nam predstavlja pet predlogov iz načrta ReArm Europe, ki ga je pred kratkim predložila Evropska komisija za okrepitev evropske obrambe zaradi vse večje zaskrbljenosti glede zavezanosti ZDA evropski varnosti.
Nicolas Gros-Verheyde je francoski novinar od leta 1989. Kot dopisnik za EU in Nato je delal pri Ouest France, ARTE, LCI in France Culture. V evropskih krogih je poznan in cenjen zaradi izjemnega poznavanja evropskih zadev ter obrambne in zunanje politike. Je uredniški direktor portala B2, ustanovljenega leta 2008, ki je vodilni in najizčrpnejši medij na področju evropske obrambe in diplomacije. Upravlja ga neprofitno združenje v obliki novinarske zadruge, financira pa se z naročninami. https://club.bruxelles2.eu/
Avtor knjig Défense européenne à l'heure de la guerre en Ukraine, La politique européenne de sécurité et de défense commune. Parce que l'Europe vaut bien une défense in Europe de la défense ter političnih novic na LN24, France-Info in RTBF.
Član EESO Marcin Nowacki, poročevalec za mnenje Financiranje obrambe v EU, navaja priporočila EESO za krepitev varnosti EU. EESO zaradi vse večjih varnostnih groženj in spreminjajočih se zavezništev poziva k enotnemu in trdnemu obrambnemu mehanizmu EU. Evropa se ne more več tako močno zanašati na dobavitelje orožja izven EU kot doslej. Pri tem ne gre le za to, da se porabi več sredstev, ampak da se ta porabijo pametno in učinkovito.
Član EESO Marcin Nowacki, poročevalec za mnenje Financiranje obrambe v EU, navaja priporočila EESO za krepitev varnosti EU. EESO zaradi vse večjih varnostnih groženj in spreminjajočih se zavezništev poziva k enotnemu in trdnemu obrambnemu mehanizmu EU. Evropa se ne more več tako močno zanašati na dobavitelje orožja izven EU kot doslej. Pri tem ne gre le za to, da se porabi več sredstev, ampak da se ta porabijo pametno in učinkovito.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na posebnem vrhu 6. marca predstavila načrt ReArm Europe – načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je potrdilo vseh 27 držav članic. Vsebuje pet – brez dvoma zanimivih – glavnih predlogov, o katerih pa bi bilo treba še razpravljati.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na posebnem vrhu 6. marca predstavila načrt ReArm Europe – načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je potrdilo vseh 27 držav članic. Vsebuje pet – brez dvoma zanimivih – glavnih predlogov, o katerih pa bi bilo treba še razpravljati.
Prvi predlog se nanaša na prožnost v Paktu za stabilnost in rast.
Komisija predlaga uporabo odstopne klavzule iz pakta, ki bi državam članicam omogočila povečanje izdatkov za obrambo za 1,5 % BDP, ne da bi pri tem tvegale, da bo zoper njih sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pričakovani rezultat? Skoraj 650 milijard EUR v štirih letih. Po besedah Ursule von der Leyen mora namreč Evropa bistveno povečati svoje izdatke za obrambo.
Drugi predlog je instrument za obrambna posojila.
Vreden bi bil 150 milijard EUR in bi se financiral s posojili iz proračuna EU na podlagi sistema, podobnega sistemu makro-finančne pomoči. Uporabljal naj bi se na prednostnih področjih, na katerih so resne pomanjkljivosti, kot so zračna in raketna obramba (nemška pobuda za zaščito evropskega neba), artilerija, rakete in strelivo, droni in protidronski sistemi, strateški spodbujevalci, zaščita kritične infrastrukture (tudi vesoljske), vojaška mobilnost, kibernetika, umetna inteligenca in elektronsko bojevanje.
Za pospešitev procesa Komisija predlaga uporabo člena 122 Pogodbe, v skladu s katerim je v izjemnih primerih potrebno le soglasje med državami članicami in Svetom EU, Evropski parlament pa je o zadevi zgolj obveščen. To pomeni izogibanje demokratičnemu procesu, kar bi bilo mogoče izpodbijati. Načrt za okrepitev evropske obrambe je bil namreč potrjen na vrhu v Versaillesu marca 2022 – pred tremi leti! Težko bi trdili, da gre za nujno zadevo!
Tretji predlog je poseg v regionalne sklade.
Komisija trdi, da lahko Evropska unija z evropskim proračunom kratkoročno doseže več: s prerazporeditvijo sredstev z nekaterih proračunskih postavk. Predlaga, naj se državam članicam dovoli uporaba programov kohezijske politike za povečanje izdatkov za obrambo, in namerava olajšati postopek prostovoljnih prerazporeditev na druge sklade EU z obrambnimi cilji.
To pa je veliko zmanjšanje sredstev v sedanjem večletnem proračunskem načrtu (2021–2027). Ali naj žrtvujemo socialno ali regionalno kohezijo v korist obrambe? Vprašanje, o katerem bi bilo treba razpravljati.
Hkrati bi bilo mogoče bolje izkoristiti platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP) tako, da se jo razširi na vse tehnologije v obrambnem sektorju. Še ena možnost je – po mnenju Komisije – sprostitev sedanjih omejitev, kot so pravila o konkurenci ali predhodnem financiranju in sofinanciranju.
Četrti predlog vključuje posojila Evropske investicijske banke (EIB).
EIB in njeni delničarji (države članice) so že večkrat izrazili nasprotovanje kakršnim koli nadaljnjim posojilom izključno za vojaški sektor in dajejo prednost večnamenskim posojilom. Zato Komisija vztraja, da je treba spremeniti politiko EIB.
Pri petem predlogu gre za mobilizacijo zasebnega kapitala.
Namen je obrambnim podjetjem omogočiti čim boljši dostop do kapitala in financiranja, kar je za to industrijo vedno znova problem. To zamisel bi bilo treba vključiti v sporočilo o uniji prihrankov in naložb.
Evropa se sooča s hitro spreminjajočim se geopolitičnim okoljem, zato se postavlja ključno vprašanje: kako lahko Evropska unija v vse bolj negotovem svetu poskrbi za svojo varnost? EESO je v mnenjuFinanciranje obrambe v EU predstavil celovit načrt, da bi okrepili varnost EU in se pripravili na sedanje in prihodnje izzive.
Evropa se sooča s hitro spreminjajočim se geopolitičnim okoljem, zato se postavlja ključno vprašanje: kako lahko Evropska unija v vse bolj negotovem svetu poskrbi za svojo varnost? EESO je v mnenjuFinanciranje obrambe v EU predstavil celovit načrt, da bi okrepili varnost EU in se pripravili na sedanje in prihodnje izzive.
Mnenje je bilo sprejeto v času stopnjevanja varnostnih groženj. V jedru stališča EESO je poziv k enotnemu in trdnemu mehanizmu za financiranje obrambe EU. Trenutne strukture financiranja so neustrezne in potrebne so spremembe. Brez bolj usklajenega pristopa k financiranju obrambe obstaja tveganje, da bo EU zaostala pri zaščiti svojih interesov. V mnenju je med drugim omenjeno zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo 78 % od 75 milijard EUR, ki so jih države EU porabile za javna naročila na področju obrambe, plačanih dobaviteljem zunaj EU (povzeto iz poročila Komisije o prihodnosti evropske konkurenčnosti). Vse večje odvisnosti od zunanjih ponudnikov ne smemo zanemariti.
Vendar pa ne gre le za večjo porabo, temveč za to, da mora biti ta poraba pametna in učinkovita. EESO priporoča okrepitev usklajevanja med EU in zvezo NATO, povečanje financiranja za pobude, kot sta Evropski obrambni sklad in evropski mirovni instrument, ter osredotočanje na skupno nabavo, da bi racionalizirali vire in zmanjšali stroške. Poleg tega se EESO zavzema za to, da bi evropske članice zveze NATO za obrambo namenile vsaj 2,5 % svojega BDP, kar bi okrepilo evropski odziv na trenutne geopolitične grožnje. S tem višjim ciljem porabe bodo evropske članice zveze NATO učinkoviteje prispevale h kolektivni varnosti, hkrati pa ohranile popolno suverenost nad svojimi oboroženimi silami.
Poleg tega so pobude, kot sta akt v podporo proizvodnji streliva in instrument za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA), bistvene za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU. S temi prizadevanji bo Evropa lahko učinkovito združevala vire ter zagotovila vojaško in civilno pripravljenost.
Za nacionalno varnost postaja vse pomembnejši tehnološki napredek, vključno z umetno inteligenco, droni in kibernetsko varnostjo. EESO poudarja pomen naložb v ta področja, da bi prehiteli nastajajoče grožnje. Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je ključno za spodbujanje inovacij, zlasti na področju umetne inteligence, dronov in sistemov kibernetske varnosti.
Mnenje se zavzema tudi za odporen evropski ekosistem obrambne industrije ter spodbujanje tesnejšega sodelovanja med podjetji, MSP in vladami. S pospeševanjem inovacij in zagotavljanjem nadaljnje konkurenčnosti Evrope se bo zmanjšala odvisnost od zunanjih dobaviteljev ter povečala samozadostnost obrambne industrije.
Poleg tega ne smemo pozabiti regionalnih pobud znotraj EU. Krepitev regionalnega sodelovanja bo pripomogla k prilagajanju obrambnih strategij posebnim varnostnim izzivom, s katerimi se soočajo različne države članice. Ta pristop zagotavlja, da se bodo regionalni problemi ustrezno obravnavali v širšem okviru EU.
Pri krepitvi obrambe EU ne gre le za varnost, temveč tudi za ohranjanje vrednot EU. Prepričani smo, da si lahko EU z upoštevanjem načrta, ki smo ga opisali v mnenju, zagotovi varno prihodnost in mir ter zaščiti svoje gospodarske interese.
