Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Belgija v prvi polovici leta 2024 predseduje Svetu Evropske unije. EESO je o prednostnih nalogah belgijskega predsedstva razpravljal na dveh razpravah v okviru januarskega plenarnega zasedanja.
Predsednik EESO Oliver Röpke je predsedstvo pohvalil, ker v svoje delo vključuje socialne partnerje. Belgijsko predsedstvo zaključuje institucionalni cikel EU, zato bo morala ta država obravnavati zakonodajne kompromise in voditi Svet EU med kampanjo in volitvami v Evropski parlament.
Belgijski podpredsednik vlade David Clarinval je predstavil stališča predsedstva o reformi skupne kmetijske politike, zaščiti samozaposlenih in industrijski politiki EU. Predsedstvo je EESO zaprosilo za trinajst raziskovalnih mnenj, s katerimi bi prispevali k razpravam o strateški agendi za obdobje 2024–29. Medinstitucionalna izjava, ki bo sprejeta aprila, bo osredotočena na prihodnjo socialno agendo EU. Med prednostnimi nalogami predsedstva so ekološki in socialni prehod, reševanje podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti. Poudarek na pravični mobilnosti delovne sile in trajnostni socialni zaščiti je tudi v središču dialoga socialnih partnerjev EESO. Ključna prednostna področja bodo krepitev evropske konkurenčnosti, podpora MSP in spodbujanje uravnotežene trgovinske politike za Evropo v svetu. (tk)
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
EESO je v mnenju na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 18. januarja 2024, podal jasno sporočilo o tem vprašanju.
EU bi morala posebno pozornost nameniti razvoju omrežij, potrebne pa so tudi znatne naložbe v spodbujanje evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ob hkratnem varstvu okolja.
„V EESO menimo, da je za uresničitev zelenega prehoda in strateške energetske neodvisnosti bistvenega pomena, da se naš energetski sistem strukturno spremeni,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke med razpravo pred sprejetjem mnenja.
Belgijska ministrica za energijo Tinne Van der Straeten je poudarila, da je prehod na čisto energijo, ki izhaja iz podnebnih potreb, sedaj nujen tudi z gospodarskega in varnostnega vidika ter da povezave ustvarjajo prožnejši sistem, ki bo lahko uravnotežil geografske razlike v proizvodnji vetrne in sončne energije.
„Evropske ambicije na področju energije iz obnovljivih virov trenutno presegajo njene infrastrukturne načrte, zato to vseevropsko infrastrukturo potrebujemo v zelo kratkem času. Hkrati mora biti stroškovno učinkovita, varna, trajnostna in prožna,“ je še dejala ministrica. (mp)
Civilno družbo sestavljajo skupine skupnosti, ki so se sposobne samoorganizirati ter opredeljevati in dosegati izbrane cilje. V demokratičnih sistemih so skupine civilne družbe številne in raznolike, da bi čim bolj zastopale raznolikost glasov in mnenj svojih članov. V nedemokratičnih režimih nevladne organizacije najpogosteje nasprotujejo vladarjem. Civilna družba lahko deluje z aktivno državljansko udeležbo in željo po sodelovanju za skupno dobro, neodvisno od državnih institucij.
Civilno družbo sestavljajo skupine skupnosti, ki so se sposobne samoorganizirati ter opredeljevati in dosegati izbrane cilje. V demokratičnih sistemih so skupine civilne družbe številne in raznolike, da bi čim bolj zastopale raznolikost glasov in mnenj svojih članov. V nedemokratičnih režimih nevladne organizacije najpogosteje nasprotujejo vladarjem. Civilna družba lahko deluje z aktivno državljansko udeležbo in željo po sodelovanju za skupno dobro, neodvisno od državnih institucij.
Ko je bila na oblasti stranka Zakon in pravičnost, so se organizacije civilne družbe mobilizirale proti spremembam, ki so škodovale sistemu upravljanja države in varstvu človekovih pravic. V poročilu Helsinške fundacije za človekove pravice „Pritisk in mobilizacija: civilna družba in kriza pravne države“ piše, da so nevladne skupnosti od leta 2016 do leta 2022 organizirale številne množične proteste za zaščito pravne države in proti kršitvam ustavnih vrednot ter ponujale pravno pomoč skupinam, ki jim je grozila diskriminacija ali represija. Nevladni sektor je še naprej iskal nove poti za sodelovanje v postopkih odločanja, tudi z organiziranjem učinkovitih koalicij za izvolitev komisarja za človekove pravice in varuha otrokovih pravic ter državljanskih forumov.
Rezultati parlamentarnih volitev 15. oktobra 2023 pričajo o moči civilne družbe na Poljskem. Zgodovinska 74,38-odstotna volilna udeležba in opozicijske skupine, ki so pridobile volilno prednost, dokazujejo učinkovito državljansko mobilizacijo, ki je privedla do spremembe vlade. Kandidati stranke Zakon in pravičnost so dobili 35,38 % glasov. Ta stranka je bila tako prva od leta 1989, ki je že tretjič zapored zmagala na parlamentarnih volitvah, vendar za razliko od volitev leta 2015 in leta 2019 njen seznam kandidatov ni dobil večine sedežev, potrebnih za sestavo vlade. Politične skupine, ki so vstopile v parlament, so bile tudi: Državljanska koalicija (30,7 %), Tretja pot PSL-PL (14,4 %), Nova levica (8,61 %) ter Konfederacija svoboda in neodvisnost (7,16 %). Tri koalicijske skupine – Državljanska koalicija, Tretja pot PSL-PL in Nova levica – so prejele skupaj 51,72 % glasov, s čimer so dobile večino, potrebno za sestavo vlade. Po prvem neuspešnem poskusu stranke Zakon in pravičnost je bila oblikovana vlada z Donaldom Tuskom kot njenim predsednikom.
Nobena raziskava ni napovedovala tako visoke volilne udeležbe. Naj spomnimo, da je bila ta na parlamentarnih volitvah leta 2019 61,74-odstotna, na zgodovinskih volitvah leta 1989 pa 62,7-odstotna. Rezultati raziskav (npr. CBOS in fundacija Batory) kažejo, da je želja po spremembah, ki je posledica dolgotrajnega družbenega nezadovoljstva, državljane spodbudila, da so šli na volitve. Velja omeniti, da je bilo pred volitvami mogoče opaziti močno družbeno mobilizacijo. Tako se je na primer izjemno veliko število volivcev prijavilo za glasovanje zunaj kraja prebivališča (do 15. ure 12. oktobra je 960.000 oseb zamenjalo volilni kraj, približno 1.200.000 pa jih je za to zaprosilo). Število Poljakov, ki živijo v tujini in so se prijavili za glasovanje se je skoraj podvojilo (približno 600.000 v primerjavi z 350.000 na volitvah leta 2019).
Še en dejavnik, ki je na parlamentarne volitve pritegnil večje število državljanov, je bila verjetno tudi razglasitev in izvedba državnega referenduma. Udeležba na njem je bila 40,91-odstotna, zato njegov izid ni bil zavezujoč. K mobilizaciji volivcev so prispevali tudi številni ukrepi, ki so jih sprejele nevladne organizacije, da bi spodbujale volilno udeležbo. Omeniti je treba zlasti tiste, namenjene ženskam in mladim (npr. „Tvoj izbor“ v okviru pobude Glas žensk, „Dovolj smo molčali“ v okviru pobude Vzhod ali „Tvoja odločitev“ v okviru pobude SexEd), ki so prispevali k večji volilni udeležbi. Na parlamentarnih volitvah leta 2019 je glasovalo 61,5 % žensk in 60,8 % moških. Udeležba mladih v starosti od 18 do 29 let je bila 46,4-odstotna. Na volitvah leta 2023 je glasovalo več žensk (73,7 %) kot moških (72,0 %) in 68,8 % mladih (starih od 18 do 29 let). Organizacije civilne družbe so pred volitvami izvedle najmanj 20 kampanj, da bi ljudi spodbudile k udeležbi na volitvah.
Kampanje so se večinoma izvajale na spletu, nekatere pa tudi na televiziji, radiu in celo v kinematografih. S sodelovanjem znanih osebnosti, vplivnežev, igralcev in javnih osebnosti so lažje dosegle različno občinstvo. Glede na raziskavo CBOS „Volitve 2023: nagibi in odločitve“, ki je bila izvedena oktobra 2023, se je večina volivcev (približno 70 %) odločila o tem, za koga bo glasovala, najmanj nekaj tednov pred volitvami. Ostali so to storili pozneje – v zadnjem tednu pred volitvami (28 %), na dan volitev (9 %) ali dan pred volitvami (4 %). Za volivce Državljanske koalicije (80 %) je bil zlasti pomemben njen odnos do Evropske unije. Kot razlog za glasovanje zanjo (77 %) je bila skoraj enako pogosto omenjena želja po spremembi vodstva. Velik delež volivcev, ki so glasovali zanjo (64 %) je menil, da predstavlja vrednote in načela, ki so jim blizu. Volivci stranke Zakon in pravičnost so menili, da ta zastopa njihove interese (skrb za ljudi, kot so oni – 66 %) ter njihove vrednote in načela (62 %). Hkrati so imeli pozitivno mnenje o njenem dosedanjem vodstvu (64 %) in njenem gospodarskem programu (59 %).
Junija 2024 bodo Poljaki na volitvah izvolili poslance Evropskega parlamenta. Volitve v Evropski parlament se lahko štejejo za še eno fazo volilnega cikla, ki se je začel leta 2023 s parlamentarnimi volitvami, saj bodo aprila 2024 na Poljskem potekale tudi lokalne volitve. Evropska tematika bo prisotna v kampanjah lokalne uprave, čeprav v manjšem obsegu kot med parlamentarnimi volitvami. Poleg tega lahko na volilno udeležbo na evropskih volitvah vpliva 20. obletnica pristopa Poljske k EU. Naj spomnimo, da je na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 volilna udeležba na Poljskem znašala 45,68 %.
Poljski državljani so močno naklonjeni temu, da je njihova država del Evropske unije. Glede na študijo CBOS iz aprila 2023 jih 85 % odobrava članstvo v EU. To število se je zmanjšalo, vendar je še vedno zelo visoko. Članstvu Poljske v EU nasprotuje 10 % državljanov, 5 % pa o tem nima mnenja.
Prav tako se moramo zavedati, da bodo volitve v Evropski parlament prvič potekale v senci prepletajočih se kriz, kot so vojna v Ukrajini, podnebna kriza, gospodarska kriza in vzpon populistične desnice. Ker se bodo zaradi tega verjetno povečale dejavnosti dezinformiranja, bo treba v volilni kampanji poskrbeti za učinkovito in skladno komunikacijsko politiko, ki bo prilagojena posebnim skupinam volivcev. Zaradi teh mednarodnih napetosti zagovorniki Evropske unije polagajo upanje v skupnost, ki zagotavlja našo varnost.
Małgorzata Molęda-Zdziech
Visoka šola za ekonomijo v Varšavi – ekipa Europe Direct Poljska
Od decembra v rubriki „Grem volit. Pa ti?“ objavljamo mnenja naših gostov o evropskih volitvah. Tokrat je naša gostja Malgorzata Molęda-Zdziech, poljska sociologinja, politična znanstvenica in dejavna komentatorka dogajanja na Poljskem.
Od decembra v rubriki „Grem volit. Pa ti?“ objavljamo mnenja naših gostov o evropskih volitvah. Tokrat je naša gostja Malgorzata Molęda-Zdziech, poljska sociologinja, politična znanstvenica in dejavna komentatorka dogajanja na Poljskem.
Na Visoki šoli za ekonomijo v Varšavi vodi oddelek za politične študije in je rektorjeva predstavnica za sodelovanje z Evropsko unijo. V članku komentira pomemben vpliv poljske civilne družbe na izid zadnjih poljskih državnih volitev oktobra 2023, obravnava pa tudi eno od prednostnih nalog prihodnjega poljskega predsedstva Sveta EU v zvezi z vlogo civilne družbe pri zaščiti pravne države. (ehp)
