Tetjano Ogarkovo, ukrajinsko novinarko, ki živi v Kijevu, smo prosili, naj nam pošlje sliko, ki simbolizira Ukrajino dve leti po začetku ruske invazije 24. februarja 2022. Poslala nam je fotografijo, ki jo je posnela med potovanjem po državi v podporo ukrajinskim četam. Tu je fotografija, ki jo želi ga. Ogarkova deliti z našimi bralci, in zgodba, ki je z njo povezana.
Tetjano Ogarkovo, ukrajinsko novinarko, ki živi v Kijevu, smo prosili, naj nam pošlje sliko, ki simbolizira Ukrajino dve leti po začetku ruske invazije 24. februarja 2022.Poslala nam je fotografijo, ki jo je posnela med potovanjem po državi v podporo ukrajinskim četam. Tu je fotografija, ki jo želi ga. Ogarkova deliti z našimi bralci, in zgodba, ki je z njo povezana.
Tetjana Ogarkova je doktorirala iz literature na pariški univerzi Val-De-Marne. Je predavateljica na Univerzi Mohila v Kijevu, novinarka in vodja oddelka za odnose z mednarodnimi mediji pri ukrajinski nevladni organizaciji Crisis Media Center. Živi v Kijevu.
Uničena hiša v vasi Vremivka v bližini naselja Nova Novosilka, epicentra ukrajinske protiofenzive, ki je potekala poleti leta 2023.
V teh vaseh sredi ukrajinske stepe, na stičišču treh regij (Donecka, Dnipra in Zaporožja), daleč od velikih mest, so se od 18. stoletja dalje naseljevali Grki, ki so bili pregnani s Krimskega polotoka. Uprli so se ruskim napadom leta 2022 in za to plačali ceno, saj jih je sovražnikova artilerija popolnoma uničila. Točno tukaj, na tem strateškem območju, ki bi bilo lahko odločilno za osvoboditev obal Azovskega morja, Ukrajina danes, dve leti po začetku ruske invazije, brani svoj položaj.
Za tretje ekološke nagrade EU se lahko prijavite od 4. marca 2024.
Z ekološkimi nagradami EU vsako leto nagrajuje odličnost v ekološki vrednostni verigi. Letošnje nagrade bodo podeljene 23. septembra 2024, ki je ekološki dan EU.
Podeljenih bo osem nagrad v sedmih kategorijah. Akterji v ekološki vrednostni verigi so nagrajeni za izjemne, inovativne, trajnostne in navdihujoče projekte, ki prinašajo resnično dodano vrednost v ekološki pridelavi in potrošnji. Prve ekološke nagrade EU so bile podeljene leta 2022. (ks)
Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
V tem okviru EESO, dom organizirane civilne družbe, od 4. do 7. marca 2024 organizira prvi teden civilne družbe pod naslovom „Zavzemimo se za demokracijo“ .
Na dogodku se bodo zbrali ljudje vseh starosti in iz vseh okolij, vključno z mladimi, novinarji iz vseh držav članic EU ter predstavniki organizacij civilne družbe, deležnikov in institucij EU, ki bodo sodelovali v živahnih razpravah in poudarili prispevek civilne družbe k družbenim, političnim in gospodarskim vprašanjem, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Ker se demokracija začne z udeležbo, bo ta novi vodilni dogodek EESO združil pet glavnih pobud:
dneve civilne družbe, na katerih bodo ljudje izrazili svoja pričakovanja glede ključnih vprašanj za naše demokracije;
evropsko državljansko pobudo – letno srečanje na visoki ravni za organizatorje prihodnjih evropskih državljanskih pobud, kjer bo določen njihov naslednji zakonodajni cilj;
Vaša Evropa, vaš glas! – edinstven dogodek za mlade, ki približuje EU mladim iz vseh držav članic EU in drugih držav, med drugim držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva;
nagrado za civilno družbo, ki nagrajuje ustvarjalne in inovativne neprofitne projekte za podporo ljudem z duševnimi boleznimi;
in nenazadnje tudi seminar za novinarje, ki se ga bodo udeležili novinarji iz vseh držav članic EU in bodo iz prve roke spoznali Odbor in o tem poročali svojim državam.
Naš teden civilne družbe bo platforma ob pravem času za organizirano civilno družbo in državljane, da izrazijo svoja stališča o ključnih vprašanjih za novo zakonodajno obdobje Evrope. Najpomembneje pa je, da bo spodbuda za udeležbo volivcev in proevropski odnos.
Prispevek tedna civilne družbe in njegovi udeleženci bodo prispevali k resoluciji, v kateri bodo predstavljena glavna sporočila civilne družbe za bolj demokratično Evropo pred evropskimi volitvami.
Vabim vas, da se nam pridružite pri tem pomembnem prizadevanju: prosimo, da prispevate k našim razpravam in spodbudite državljane in združenja k sodelovanju na evropskih volitvah. Ne zamudite te priložnosti! EU potrebuje svoje državljane, da spregovorijo in da so prisotni.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu največjega slovaškega dnevnika Pravda.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu pri največjem slovaškem dnevniku Pravda.
Dobrodošli na Slovaškem! Dobrodošli v državi evropskih rekordov.
Pri tem ne mislim na izjemno število gradov, vrhunskih term ali čudovitih gora, temveč na slovaške politične rekorde. Tukaj smo, žal, na dnu lestvice.
Slovaki smo prvič glasovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Od takrat je imela moja država vedno najnižjo volilno udeležbo. Vedno.
Leta 2014 je znašala le 13,05 %. Takrat sem bil tako prepričan, da bo volilna udeležba nižja od 15 %, da sem razmišljal o najemu bančnega posojila, da bi ustanovil stranko. Mislim, da bi celo imel možnost postati poslanec Evropskega parlamenta.
A šalo na stran. Vprašati se moramo namreč, kako Slovaki Evropsko unijo dojemajo danes? Kot hranilnik, ki ga po mili volji praznimo? Morda drži, a težava je v tem, da Slovaška sredstev EU sploh ne more učinkovito uporabljati. Tudi na tem področju smo med najslabšimi.
Močno je razširjeno prepričanje, da o vsem odloča Bruselj. Tako verjetno razmišljajo marsikje. Toda slovaški politiki so v tem prvaki. Kadar koli se zgodi kaj dobrega, oni poberejo zasluge za to. Kadar se zgodi kaj slabega, pa je znova vsega kriv Bruselj, in redki so politiki, ki se znajo upreti takšnemu razlaganju stvari.
Toda tudi mediji predstavljajo problem. O evropskih temah pogosto poročajo zelo površno. Novinarji se izogibajo zadevam EU, ker menijo, da so dolgočasne, ko pa le poročajo o njih, se v glavnem osredotočajo na problematične teme, najsi so resnične ali izmišljene.
Pa poglejmo še v gospodarstvo. Podjetniki redko javno govorijo o prednostih EU. Tudi oni se raje pritožujejo zaradi navodil in predpisov iz Bruslja.
Zaradi vseh teh dejavnikov ankete kažejo, da je evroskeptičnost med Slovaki vse večja. Če temu dodamo še kopico dezinformacij, med drugim iz Rusije, ki jih sedanji vodilni politiki radi uporabljajo za svoje namene, dobimo eksplozivno mešanico nezanimanja in jeze.
Ne, izstopa Slovaške iz EU še ni na vidiku, morda pa se bo začelo govoriti o njem, ko Slovaška sčasoma ne bo več upravičena do sredstev EU.
Če se želimo izogniti črnemu scenariju, morajo politični voditelji na Slovaškem končno sprejeti EU kot prostor, ki je bistven za delovanje naše države, in se v skladu s tem tudi vesti. Žal je že zdaj jasno, da bi se precejšen del slovaških političnih voditeljev ne glede na posledice sprl z EU, samo da bi zaščitil lastne interese.
To pomeni, da morajo vsi volivci, ki jim je mar za EU, govoriti o njenem pomenu s svojimi sorodniki, prijatelji in celo neznanci. To je morda velika prošnja, njen uspeh pa je negotov. Toda, vse drugo bi bilo slabše.
Konkurenčnost se je lansko leto znašla na samem vrhu prednostnih nalog EU in evropskih politik. Njenega pomena za prihodnost EU ni mogoče spregledati.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji, ki ga je imela septembra lansko leto v Evropskem parlamentu, največ pozornosti namenila ravno konkurenčnosti. Obljubila je, da bo storila vse, kar je potrebno za zaščito konkurenčnih prednosti Evrope.
Evropska podjetja imajo težave pri iskanju usposobljene delovne sile in ključni sektorji so strožje regulirani kot v drugih konkurenčnih državah, namreč v Združenih narodih in na Kitajskem. Naložbe v raziskave in razvoj so manjše, fizična in digitalna infrastruktura pa zavirata trgovinsko in gospodarsko rast. Ti izzivi so dobro znani in so bili obravnavani v več študijah.
Zato je predsednica von der Leyen zaprosila Maria Draghija, nekdanjega predsednika Evropske centralne banke, da pripravi konkretne predloge za izboljšanje konkurenčnosti EU. To je dobrodošlo, a zgolj dobri predlogi ne bodo dovolj, potrebni bosta tudi politična volja in zmožnost za njihovo uresničitev.
EU si je za cilj zastavila, da bo okrepila svojo odpornost in vpliv v svetu, vendar izgublja konkurenčnost, ki je za to potrebna. Delež EU v svetovnem gospodarstvu se bo po napovedih stalno zmanjševal, in sicer s skoraj 15 % na samo 9 % do leta 2050.
Zato mora EU nujno izboljšati svojo produktivnost in konkurenčnost. V ta namen mora sprejeti agendo za konkurenčnost, ki bo skladno z načeli enotnega trga in socialnega tržnega gospodarstva usmerjena v prihodnost, dobro opredeljena in usklajena ter bo spodbujala blaginjo podjetij in delavcev, da bodo bolj sposobni inovacij, naložb in trgovine ter konkurenčnejši na svetovnem trgu. To bo koristilo vsem in bo pospešilo naš prehod na podnebno nevtralnost, kar je bistvenega pomena, ne le za prihodnjo blaginjo, inovacije, naložbe, trgovino in rast, temveč tudi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dvig življenjskega standarda.
Podjetja EU zato veliko pričakujejo od tega novega zagona in zahtevajo, naj se konkurenčnost na novo umesti v širši in dolgoročen gospodarski in družbeni okvir.
EESO je analiziral dejavnike in akterje, ki vplivajo na dolgoročno konkurenčnost in produktivnost ter jih je treba celovito obravnavati. Obravnaval je ekosisteme konkurenčnosti, da bi Komisiji lahko razložil, katere kazalnike naj izboljša ali dopolni.
Tako se zdi, da je pristop k ocenjevanju izzivov in iskanju možnosti za njihovo rešitev po posameznih državah ključni vidik, ki ga Komisija v svojih dveh sporočilih o dolgoročni konkurenčnosti ni zadostno obravnavala.
Komisija je na splošno pripravila seznam 17 dejavnikov uspešnosti, ki naj bi se ocenjevali na letni ravni z vidika devetih razsežnosti konkurenčnosti, ki jih je opredelila. Toda tudi države članice jih morajo dosledno upoštevati, Komisija pa mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvrševanje, da jih lahko k temu zaveže. To je tisto, k čemur pozivamo.
Najpomembnejše je naslednje:
dostop do financiranja mora biti po razumnih stroških, ki ne smejo bremeniti naslednjih generacij;
vlagati je treba v javne storitve in kritično infrastrukturo ter bolje ovrednotiti te naložbe. V zvezi s tem predlagamo šest parametrov ocenjevanja;
na področju raziskav in inovacij je ključnega pomena tesnejše sodelovanje, tako javno/zasebno kot na regionalni ali svetovni ravni;
pri mrežah podatkov in energiji so najpomembnejši varnost, cena in podnebna nevtralnost;
glede vidika krožnosti EU sicer ni več treba dokazovati svoje vloge, vendar mora skrbeti za uravnoteženo konkurenco med operaterji;
zakonodajni okvir EU za digitalizacijo ima pionirsko vlogo, ko gre za povezljivost, umetno inteligenco, podatke ipd., vendar se moramo pri tem spopasti z izzivom, da je treba človeške vidike uravnovesiti z obetajočimi možnostmi digitalne tehnologije;
na področju izobraževanja in usposabljanja se je treba odzvati na demografske in družbene izzive;
z vidika strateške avtonomije in trgovine pa je naša odvisnost hkrati naša pomanjkljivost. Podjetja se morajo na novo organizirati, EU pa jim mora z ustreznim okvirom omogočiti, da se lotijo tega izziva.
Glede enotnega trga EESO odločno ponavlja, da morajo države članice spoštovati pravni red Skupnosti in načela iz Pogodb. Odpraviti je treba ovire in vzpostaviti resnični nadzor. Vlade držav EU morajo pokazati politično voljo za uresničitev tistega, o čemer so se sporazumele v Bruslju, Komisija pa mora imeti možnost, da deluje medresorsko in ne razdrobljeno, saj slednje povzroča več neskladij. To je tisto, kar potrebujemo.
To moramo vedno znova ponavljati.
V tem okviru se moramo zanesti na Bruselj in rezultate preverjanj konkurenčnosti, hkrati pa na nacionalni ravni izkoristiti regionalne industrijske groze. Orodja že imamo. Uporabimo jih!
Globalna obdavčitev čezmejnih delavcev na daljavo in posledice za EU
V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
