EESO je pozval k evropski vodilni pobudi za zdravstvo, predlagal oblikovanje evropske zdravstvene unije in Evropsko komisijo spodbudil k objavi akcijskega načrta za redke bolezni z jasno dosegljivimi cilji.

EESO je med razpravo o evropski vodilni pobudi za zdravstvo na oktobrskem plenarnem zasedanju pozval EU, naj pripravi ambiciozno pobudo za vzpostavitev medsektorske zdravstvene strukture v EU. Beseda je tekla tudi o pripravi evropskega akcijskega načrta za redke bolezni.

Predsednik EESO Oliver Röpke je ob začetku razprave dejal: „Ključno je, da ima vsakdo, ki živi v EU, dostop do kakovostnega, cenovno ugodnega in dostopnega zdravstvenega varstva. Vlagati moramo v inovativne in vzdržne zdravstvene sisteme ter sprejeti odločne ukrepe za boj proti neenakostim na področju zdravja v EU in po svetu. Zaradi redkih bolezni so neenakosti in ranljivosti še bolj izrazite. Zato je potrebno celovito evropsko ukrepanje v zvezi z redkimi boleznimi.“

Poročevalec za mnenje o vodilni evropski pobudi za zdravje Alain Coheur je dejal: „Danes želimo sprejeti načrt za prihodnje komisarje EU, ki bo spodbujal zdravstveno varstvo za vse in ščitil ljudi pred prihodnjimi krizami.“ Poročevalka za mnenje o redkih boleznih Ágnes Cser je dodala: „Pripraviti moramo akcijski načrt. Pri tem se ne smemo osredotočati le na akcijski načrt za redke bolezni, temveč tudi na zdravje – zdravje je ključnega pomena za konkurenčnost. Naša zdravstvena unija ne sme ostati prazna beseda.“

V mnenju o evropski vodilni pobudi za zdravstvo so predstavljeni strateški stebri za krepitev solidarnosti in sodelovanja med državami članicami na področju zdravja. Sem sodijo vzpostavitev evropskega jamstva za oskrbo in zdravstveno varstvo, ki bi določalo večletne zdravstvene cilje na ravni EU. To bi lahko privedlo do oblikovanja pravno zavezujočega besedila (na primer direktive).

Drugi steber je izvajanje celostnega pristopa „eno zdravje“, ki povezuje politike za zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja. V mnenju o boju proti redkim boleznim EESO Komisijo poziva, naj objavi sporočilo, ki bo vsebovalo celovit evropski akcijski načrt za redke bolezni s cilji SMART, ki jih je mogoče doseči do leta 2030. (lm) 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) gosti izjemno zanimivo fotografsko razstavo z naslovom Powerful Encounters: Picturing an end to energy poverty (Srečanja, ki pustijo močan vtis: odprava energetske revščine v slikah), ki prikazuje delo fotografinje Miriam Strong. Razstava, pripravljena v sodelovanju z mrežo Friends of the Earth Europe, izpostavlja aktivizem, kolektivizem in opolnomočenje skupnosti po vsej Evropi, ki se soočajo z energijsko revščino. Organizirana je bila na pobudo skupine organizacij civilne družbe v EESO in bo od 4. do 16. decembra na ogled v stavbi JDE EESO v Bruslju, Rue Belliard 99–101.

Podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurenţiu Plosceanu in predsednik skupine organizacij civilne družbe EESO Séamus Boland sta na otvoritvi poudarila prizadevanja EESO za izkoreninjenje revščine, spodbujanje cenovno dostopne energije in sistemskih sprememb ter uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. 

G. Boland se je v svojem govoru dotaknil naraščajočih življenjskih stroškov in vse višje stopnje revščine v Evropi ter poudaril potrebo po odločnem političnem odzivu nove Evropske komisije in Evropskega parlamenta. „Prva strategija EU za boj proti revščini in dogovor o čisti industriji, ki ju je predsednica Komisije Ursula von der Leyen napovedala v političnih usmeritvah za novo Evropsko komisijo, morata vsebovati trajnostne rešitve za razmere na terenu,“ je dejal g. Boland.

Aktivistka Laia Segura, ki se zavzema za energetsko pravičnost, in Yvonne Lemmen, ki je pri mreži Friends of the Earth pristojna za komuniciranje, sta poudarili, da ta fotografski projekt prikazuje, kako se ljudje spopadajo z energijsko revščino in se borijo za svojo pravico do dostojnih domov, odpornih na podnebne spremembe, s cenovno dostopno in čisto energijo. Za več informacij kliknite tukaj.

Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev

Na ameriških volitvah je zmagal Donald Trump, ki bo tako drugič postal predsednik ZDA. Rezultat glasovanja je jasen in ga je treba spoštovati. Toda kako naprej?

EU in ZDA sta tesni geopolitični in trgovinski partnerici, saj njuni odnosi temeljijo na načelu vzajemnosti. V današnjem medsebojno povezanem svetu ni prostora za izolacionizem ali protekcionizem, ki spodkopavata medsebojno in globalno sodelovanje ter gospodarsko blaginjo.

EU in ZDA sta si največji trgovinski partnerici. Trgovina med njima je rekordno visoka, saj je leta 2023 znašala več kot 1,6 bilijona EUR, dvostranske naložbe pa so presegle 5 bilijonov EUR. ZDA so pomemben vir neposrednih tujih naložb v EU, saj so neposredne tuje naložbe ZDA v Evropi ocenjene na približno 3,6 bilijona USD, naložbe EU v ZDA pa na približno 3 bilijone USD. Te medsebojne naložbe krepijo gospodarsko soodvisnost in ustvarjajo na milijone delovnih mest na obeh straneh Atlantika.

Zato je pomembno, da nadalje gradimo naše odnose. Uvedba dajatev na blago iz EU, ki jo je Donald Trump predlagal v preteklosti, uvedba dajatev v višini 10 do 20 % na uvoz iz vseh držav, vključno z EU, je slepa ulica. Zato pozivamo k bolj odprtemu dialogu in v prihodnost usmerjeni agendi za sodelovanje.

Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo spodbuja dialog o ključnih vprašanjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki. Ta dialog je treba okrepiti in nadgraditi, EU pa mora pospešiti svoje politične reforme, se učinkovito organizirati in poiskati najboljši način za sodelovanje z ZDA.

Pripraviti se moramo tudi na scenarij, po katerem bomo pri pomembnih zadevah, kot so podnebne spremembe in Ukrajina, morda morali prevzeti vajeti v svoje roke. Ta scenarij ni tako zelo neverjeten, zato bi se morali nanj počasi pripraviti.

Naslednja Komisija mora biti Komisija širitve. Vprašanje ni, ali naj se EU razširi, temveč kako to storiti pravilno – takšen je bil sklep foruma na visoki ravni o širitvi, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Na forumu so sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ter ministri držav članic EU in držav kandidatk za članstvo.

EESO je skupaj z Evropsko komisijo soorganiziral forum na visoki ravni o širitvi, ki je potekal v času oktobrskega plenarnega zasedanja. Prvič se je na istem dogodku zbralo več kot 140 predstavnikov civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU. Glavni poudarek udeležencev je bil jasen: civilna družba in socialni partnerji, ki so v pristopnem procesu pogosto spregledani, morajo imeti osrednjo vlogo v procesu širitve EU.

G. Röpke je poudaril: „Ne gre le za širitev EU, temveč tudi za pripravo prihodnjih držav članic na dejavno sodelovanje pri oblikovanju EU in zagotavljanje, da so v celoti opremljene za soočanje s prihodnjimi izzivi. S sodelovanjem s civilno družbo, združenji delodajalcev in sindikati ustvarjamo potrebne temelje za bolj vključujočo in močnejšo Evropo.“

V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba ohraniti nedavni zagon v zvezi s širitvijo, saj bo imela Komisija v obdobju 2024–2029 bistveno vlogo pri dokončanju širitvenega procesa.

Drugo ključno sporočilo razprave je bil pomen postopnega, predvidljivega in na dosežkih temelječega povezovanja, pri katerem se napredek prizna in nagradi z dejanskimi možnostmi za pristop.

G. Schmit je izpostavil ključno vlogo civilne družbe: „Dobro delujoč dvo- in tristranski socialni dialog ter vključevanje socialnih partnerjev sta bistvena elementa procesa pristopa k EU, saj gre za del našega socialnega tržnega gospodarstva.“

Nemški državni sekretar Rolf Schmachtenberg je dejal: „Delovni in socialni vidiki so ključni za uspešen pristop k EU. Tisti, ki želijo izboljšati življenje vseh državljanov, ustvariti priložnosti in se boriti proti socialnim neenakostim, potrebujejo učinkovite politike zaposlovanja, dobre delovne pogoje in delujoče sisteme socialne varnosti ter močne socialne partnerje.“

Naida Nišić, črnogorska ministrica za delo, zaposlovanje in socialni dialog, je med razpravo poudarila pomen foruma na visoki ravni kot platforme za dialog, ki Črni gori omogoča, da oceni napredek.

Niki Kerameus, grška ministrica za delo in socialno varnost, je poudarila: „Velik privilegij je, da lahko sodelujem v tej pomembni razpravi o širitvi EU in ključni vlogi, ki jo imajo socialni partnerji pri oblikovanju prihodnosti evropskega okolja na področju delavskih in socialnih pravic.“

Olta Manjani, namestnica albanskega ministra za gospodarstvo, kulturo in inovacije, je dejala: „Albanija dejavno povečuje svojo prisotnost v institucijah, odborih in delovnih skupinah EU in del teh prizadevanj je tudi vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.“

EESO se dosledno zavzema za širitev EU. Leta 2024 je kot pilotni projekt sprožil pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, ki civilni družbi v državah kandidatkah omogoča, da prispevajo k delu EESO. Pobuda kaže, kako dejavno sodelovanje civilne družbe iz držav kandidatk krepi proces širitve.  (mt)