Energetski prehod zahteva jasno politično vizijo, saj ni le tehnološko vprašanje, temveč tudi velik socialni izziv. EESO v mnenju, ki sta ga pripravila Lutz Ribbe in Thomas Kattnig ter je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju, poudarja, da bo moral prihodnji energetski sistem sicer vsebovati tako centralizirane kot decentralizirane elemente, vendar njegove organizacije ne moremo prepustiti naključju.
Med razpravo je Lutz Ribbe dejal: „Potrebna je jasna vizija glede vprašanja, ali je treba dati prednost decentralizaciji ali centralizaciji. Energetski prehod Evrope namreč zahteva predvsem naložbeno varnost za javne in zasebne sektorje, ki pa je mogoča le, če so sprejete jasne temeljne odločitve.“
Na njegove besede se je odzval Thomas Kattnig, ki je dejal: „Delavci, sindikati in potrošniki morajo biti vključeni v energetski prehod, kot so obljubili oblikovalci politik in h čemur je izrecno pozval EESO. Vendar tudi pri tem vprašanju Komisija in države članice puščajo več vprašanj odprtih, kot pa so jih rešile. Sedanje pobude na področju energetske politike bodo prej preprečile široko udeležbo javnosti, kot pa da bi jo spodbujale.“
Centralizirani in decentralizirani sistemi imajo tako prednosti kot pomanjkljivosti. Za centralizirani sistem je značilno, da vrednost ustvarja majhno število akterjev. V decentraliziranem sistemu pa lahko potrošniki prispevajo kot aktivni udeleženci in kmetje, v energetskih skupnostih državljanov, MSP in lokalnih podjetjih. (mp)
