Sveženj ukrepov za obrambo demokracije: Komisija bi morala umakniti direktivo

Christian Moos

Zaskrbljenost zaradi zlonamernih vplivov sovražnih držav, kot je Rusija, je povsem upravičena. Obstaja več primerov ugodnih posojil za skrajno desničarske stranke, položajev v nadzornih svetih za bivše politike, dobičkonosnih pogodb za sumljive podjetnike in financiranja domnevnih nevladnih organizacij.

Zato moramo biti zelo pozorni, ko gre za evropske volitve. Kljub nekaterim dobrim priporočilom državam članicam pa je sveženj za obrambo demokracije veliko prepozen. Prvič, Komisija je sveženj pripravila pozno. Nato je na začetku poletja 2023 predlog preložila za več kot pol leta, ker je bila kritika zakonodajnega predloga, ki naj bi ga sveženj vključeval, zelo močna in soglasna.

Končni sveženj, objavljen decembra, pa je potrdil najhujše strahove. Predlagana direktiva bi stigmatizirala nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva od vlad držav, ki niso članice EU, kot so ZDA. Že sam predlog je lahko izgovor za avtoritarne vlade, ki uporabljajo zakone o tujih agentih, da utišajo vsakršno demokratično opozicijo.

Poleg tega so opredelitve v direktivi nejasne, za dejanske moskovske agente pa obstajajo ogromne vrzeli. Predstavniki organizirane civilne družbe se sprašujejo, zakaj Komisija ne vzpostavlja splošnega registra za preglednost, ki bi zajemal vse zastopnike interesov in bi bil združljiv z veljavno zakonodajo na nacionalni ravni ter bi ustvaril jasno in varno pravno podlago za vse deležnike.

Komisija bi morala ta osnutek direktive umakniti in sprejeti celovitejši pristop k njenemu nasledniku leta 2025, ki ne bo šel na roke sovražnikov demokracije.