Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska civilna družba je 24. januarja poslala odprto pismo predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter belgijskemu predsedstvu Sveta Evropske unije. Podpisniki pisma pozivajo vse tri glavne institucije Evropske unije, ki sodelujejo pri odločanju na ravni EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe za odprt, pregleden in reden dialog z organizacijami civilne družbe na vseh področjih politike, kot določa člen 11 Pogodbe o Evropski uniji.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska civilna družba je 24. januarja poslala odprto pismo predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter belgijskemu predsedstvu Sveta Evropske unije. Podpisniki pisma pozivajo vse tri glavne institucije Evropske unije, ki sodelujejo pri odločanju na ravni EU, naj sprejmejo konkretne ukrepe za odprt, pregleden in reden dialog z organizacijami civilne družbe na vseh področjih politike, kot določa člen 11 Pogodbe o Evropski uniji.
Pobuda za odprto pismo je prišla iz skupine organizacij civilne družbe v EESO in organizacije Civil Society Europe ter vsebuje konkretne predloge za izvajanje. Pismo je podprlo 156 podpisnikov iz 26 držav članic, med katerimi je 39 evropskih mrež, 85 nacionalnih organizacij ter 60 članov skupine organizacij civilne družbe v EESO.
Civilni dialog je v institucijah EU kljub zakonskim določbam še vedno nereden in nestrukturiran. Zato podpisniki odprtega pisma za civilni dialog v EU (#EUCivilDialogueNow) pozivajo institucije EU, naj:
začnejo oblikovati medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu,
znotraj vsake institucije vzpostavijo vodstvena mesta za odnose s civilno družbo ter
spodbujajo in podpirajo tesnejše sodelovanje med civilnimi in socialnimi akterji.
Pri tem naj izhajajo iz priporočil Konference o prihodnosti Evrope. Kot prvi korak podpisniki Evropski komisiji predlagajo, naj pripravi sporočilo o krepitvi civilnega dialoga na ravni EU.
Poziv Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k oblikovanju modrega dogovora EU pridobiva podporo oblikovalcev politik in civilne družbe. Vse bolj se namreč zavedamo, kako nujno je rešiti vprašanje pomanjkanja vode, in da lahko modri dogovor prinese celovito rešitev.
Poziv Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k oblikovanju modrega dogovora EU pridobiva podporo oblikovalcev politik in civilne družbe. Vse bolj se namreč zavedamo, kako nujno je rešiti vprašanje pomanjkanja vode, in da lahko modri dogovor prinese celovito rešitev.
Na nedavnem dogodku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) so se zbrali ključni deležniki, da bi razpravljali o modrem dogovoru in o tem, kako bi lahko prispeval k preoblikovanju praks gospodarjenja z vodo po vsej Evropi, s poudarkom na povodjih.
„Soočamo se z vodno krizo neslutenih razsežnosti,“ je dejal predsednik Oliver Röpke. V zvezi z bližajočimi se evropskimi volitvami v juniju je opozoril, da je voda tema, ki zadeva vse državljane. „Kako bodo nosilci odločanja v EU rešili vprašanje vode in izzive, ki so pred nami? Čas je, da si zastavimo ta vprašanja.“
Poslanka Evropskega parlamenta Pernille Weiss je ponovila poziv k celoviti rešitvi in se zavzela za ustanovitev posebnega sklada za preoblikovanje vodnega gospodarstva, ki bi podpiral podjetja in skupnosti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z vodo. Posebni poročevalec Združenih narodov Pedro Arrojo-Agudo je poudaril, da pomanjkanje vode in podnebne spremembe ne poznajo meja, in pozval EU, naj prevzame vodilno vlogo pri iskanju globalne rešitve za vodno krizo.
Na poziv EESO k sprejetju modrega dogovora EU so se pozitivno odzvali številni deležniki, vključno s francoskim podjetjem javnega interesa Compagnie Nationale du Rhône (CNR), ki upravlja reko Rhône. Direktor CNR za vodne vire Eric Divet je predstavil uspešne rezultate podjetja na področju trajnostnega gospodarjenja z vodo, vključno s prizadevanji za obnovo mokrišč, izboljšanje biotske raznovrstnosti rek in prilagajanje podnebnim spremembam.
Evropska komisija naj bi v prihodnjih mesecih predstavila svojo pobudo za odpornost v zvezi z vodo. EESO je pripravljen sodelovati z institucijami EU in deležniki, da bi njegovi predlogi za modri dogovor EU postali del prednostnih nalog naslednje Evropske komisije. (gb)
Partnerske dogodke bo mogoče prijaviti med 4. in 17. marcem, potekali pa bodo med 29. majem in 1. septembrom.
Zeleni teden EU vsako leto spremlja več sto partnerskih dogodkov po vsej Evropi in zunaj nje, ki jih organizirajo različne institucije, nevladne organizacije, predstavniki podjetij, univerze, šole, lokalne, regionalne in nacionalne uprave ter številni drugi.
Tema partnerskih dogodkov leta 2024 bo odpornost v zvezi z vodo. Njihov namen je spodbuditi vseevropski pogovor o sedanjosti in prihodnosti vode v EU, poudarek pa bo na ozaveščanju in promociji pozitivnih skupnih rešitev.
Mogoči so raznovrstni dogodki, od delavnic in javnih razprav do razstav in dogodkov za ozaveščanje, namenjenih družinam. Dejavnosti lahko potekajo na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Več informacij in časovni okvir lahko najdete tukaj.
Ker je modri dogovor EU ena od vodilnih pobud EESO, bi bil izbor te teme za partnerske dogodke dobra priložnost za obveščanje o predlogih, ki so bili predstavljeni oktobra 2023 v izjavi o modrem dogovoru EU. Ta poziva k novi in ambiciozni strategiji za vodo za Evropo, ki bi bila primerljiva z evropskim zelenim dogovorom. (gb)
Evropa zaostaja na področju konkurenčnosti, zato mora nujno odpraviti pomanjkljivosti svojega enotnega trga, vendar na način, ki bo koristil tako podjetjem kot Evropejcem.
Evropa zaostaja na področju konkurenčnosti, zato mora nujno odpraviti pomanjkljivosti svojega enotnega trga, vendar na način, ki bo koristil tako podjetjem kot Evropejcem.
EESO je na januarskem plenarnem zasedanju razpravljal o evropski konkurenčnosti in prihodnosti notranjega trga. V središču razprave je bilo mnenje EESO, za katerega je zaprosilo belgijsko predsedstvo EU, ki se je zavezalo, da se bo v šestih mesecih predsedovanja osredotočilo na konkurenčnost in enotni trg. Mnenje bo prispevalo tudi k oblikovanju poročila Enrica Lette na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, ki bo marca predloženo Evropskemu svetu.
EESO v mnenju poudarja, da se mora notranji trg spoprijeti z izzivi v svetu, ki je zelo drugačen od tistega v devetdesetih letih 20. stoletja, ko je bil trg ustvarjen. EU se sooča s številnimi pritiski: ohranjati enake konkurenčne pogoje, hkrati pa subvencionirati lastno industrijo, da bo pomagala financirati zeleni prehod, zadrževati delovna mesta v Evropi, hkrati pa ohranjati konkurenčnost podjetij v EU, ter zagotavljati surovine, hkrati pa spoštovati delovne in okoljske standarde.
Poročevalka Sandra Parthie je povedala: „S pomočjo enotnega trga je EU postala eden najmočnejših trgovinskih blokov na svetu, a ta močni položaj zdaj izgublja. V našem mnenju predlagamo osredotočenost na evropsko industrijsko politiko, ki ni le vsota 27 nacionalnih industrijskih politik, temveč resnično evropski pogled na naš industrijski potencial.“
V razpravi je sodeloval Markus Beyrer, generalni direktor Business Europe, ki je dejal: „Imamo težave s konkurenčnostjo. Zaostajamo za svetovnimi tekmeci, enotni trg pa je eno od orodij, s katerimi lahko to popravimo. Naš cilj je ustvariti manevrski prostor, da bomo lahko ohranili evropski model, kot ga poznamo, vključno z njegovimi socialnimi vidiki.“
Ludovic Voet, zvezni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), je poudaril, da je evropska socialna pogodba osnova enotnega trga in da jo je treba okrepiti, pri tem pa pojasnil: „V našem konkurenčnem sistemu morajo podjetja plačevati pravične plače, zagotavljati dobra delovna mesta in ne smejo škoditi okolju. Evropa mora ohraniti zagon za pravičen zeleni prehod.“
V mnenju EESO je med drugim predlog za imenovanje komisarja za storitve splošnega pomena v prihodnji sestavi Komisije, ki bi oblikoval petletni načrt za razvoj varnih, kakovostnih in trajnostnih storitev splošnega gospodarskega pomena. Predstavljajo namreč 25 % BDP EU in 20 % vseh zaposlitev ter zajemajo ključne sektorje, kot so promet, energetika, komunikacije ter dostop do vode in sanitarne oskrbe, zelo pomembne pa so tudi v zdravstvu in sociali. (dm)
Skrbi in dobrobit državljanov in delavcev morajo biti vedno v središču političnega odločanja. To so pomembni človeški dejavniki, ki jih je treba upoštevati, saj je edino tako mogoče ustvariti dostojne življenjske razmere za vse. S politikami, ki takšne razmere zagotavljajo, povečujemo zaupanje in splošno sprejemanje sedanjih in prihodnjih političnih ukrepov ter preprečujemo nezadovoljstvo državljanov, ki je plodna podlaga za desničarski populizem in ekstremizem.
Na podlagi teh vidikov je skupina delojemalcev opredelila svoje prednostne naloge za obdobje 2023–2025, ki vsebujejo jasen poziv prihodnjim voditeljem EU, naj začnejo izvajati napredno agendo z večjo socialno in človeško razsežnostjo. Upamo, da se bo po desetletjih kriz, ki so finančno najbolj prizadele evropske državljane in delavce, razprava v EU ponovno usmerila k temu, kar je resnično pomembno, tj. k socialnemu napredku.
Skupina delojemalcev v svojih prednostnih nalogah predstavlja vizijo Evrope, ki ni le socialna in trajnostna, temveč tudi spoštuje pravno državo, človekove pravice, enakost spolov, solidarnost in raznolikost. Potrebujemo Evropo, ki daje prednost odpravljanju neenakosti, izkoreninjenju revščine in premagovanju podnebne krize ter zagotavlja pravičen zeleni in digitalni prehod in dostojno delo za vse. To je najboljši način za krepitev naše demokracije in družbe ter možnosti vsakega posameznika v njej. Upamo, da se bo ta vizija upoštevala.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na januarskem plenarnem zasedanju obravnaval vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo. EESO poudarja, da je nujno vlagati v oblikovanje odpornih odzivov na te svetovne izzive.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na januarskem plenarnem zasedanju obravnaval vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo. EESO poudarja, da je nujno vlagati v oblikovanje odpornih odzivov na te svetovne izzive.
Glede na to, da je temeljna naloga projekta EU spodbujanje in ohranjanje miru, mora Evropa okrepiti svoja prizadevanja za mir.
EESO v mnenju poudarja, da je spodbujanje miru neločljivo povezano z ohranjanjem in spodbujanjem temeljnih pravic in demokracije. Zato je po njegovem mnenju nujno treba še naprej vključevati povezavo med podnebjem in varnostjo v zunanje politike EU. To bi bilo treba doseči z vzpostavitvijo proaktivnih vmesnikov med institucijami, pristojnimi za zunanje odnose, notranjo kohezijo EU ter varnostnimi in obrambnimi službami držav članic. Izraz „podnebna in varnostna povezava“ se nanaša na vplive podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo.
Ozlem Yildirim, član EESO in poročevalec za to mnenje, je dejal: „EESO predlaga posebne ukrepe za učinkovito načrtovanje, zlasti z naložbami v odporne odgovore, pripravo procesov odločanja na prihodnje probleme in predvsem oblikovanjem prave strategije o tem na ravni EU. Hitro in učinkovito izpolnjevanje podnebnih zavez vseh strani je tudi pomemben preventivni vzvod!“
Predlog Evropske komisije upošteva povezavo med podnebjem in varnostjo. Vendar EESO meni, da dokument ne določa geografskih, političnih in vojaških parametrov, saj ne obravnava razvoja te povezave, ko se bodo razmere dejansko poslabšale in bi lahko povzročile resne napetosti med državami članicami. Komisija in države članice morajo imeti stalen poseben dialog o povezavi med podnebjem in varnostjo. (at)
Za spodbuditev rasti malih podjetij v EU Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža (Head Office Tax, HOT). V svojem mnenju se zavzema za dodatne ukrepe in opozarja, da je tesnejše sodelovanje med Komisijo, državami članicami ter predstavniki mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) nujno za učinkovito izvajanje in ozaveščenost o sistemu.
Za spodbuditev rasti malih podjetij v EU Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža (Head Office Tax, HOT). V svojem mnenju se zavzema za dodatne ukrepe in opozarja, da je tesnejše sodelovanje med Komisijo, državami članicami ter predstavniki mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) nujno za učinkovito izvajanje in ozaveščenost o sistemu.
MSP predstavljajo neverjetnih 99,8 % nefinančnih podjetij v EU ter bistveno prispevajo k zaposlovanju (66,6 %) in dodani vrednosti (56,8 %). Predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža je del širšega svežnja pomoči za MSP, ki naj bi zmanjšal njihovo zakonodajno breme ter poenostavil davčne postopke, ki jih morajo upoštevati. EESO poudarja, da je treba predlog nujno sprejeti, da se spodbudi rast MMSP, pri tem pa pozornost nameniti samostojnim podjetjem, ki poslujejo čezmejno. Predlagano zmanjšanje bremena ustreza cilju EESO glede spodbujanja okolja, ki omogoča dolgoročno rast BDP in zaposlovanja.
Čeprav EESO podpira začetno usmerjenost v samostojna MMSP, pa predlaga, naj se v okviru ocene, ki bo pripravljena po petih letih, preveri možnost razširitve tega predloga na hčerinske družbe, da bo bolj vključujoč. Priznava, da predlog dopolnjuje pobudo BEFIT (Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov), vendar je po njegovem mnenju potrebna previdnost, da se preprečijo neskladnosti v zakonodajnem okviru. Sodelovanje med davčnimi organi v državah članicah je ključno za uspeh tega predloga. EESO se zavzema za skupna prizadevanja za zagotovitev, da se bo sistem pravilno izvajal, države članice pa poziva, naj čim hitreje prilagodijo informacijske sisteme ter povečajo ozaveščenost med MMSP. (tk)
Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Belgija v prvi polovici leta 2024 predseduje Svetu Evropske unije. EESO je o prednostnih nalogah belgijskega predsedstva razpravljal na dveh razpravah v okviru januarskega plenarnega zasedanja.
Predsednik EESO Oliver Röpke je predsedstvo pohvalil, ker v svoje delo vključuje socialne partnerje. Belgijsko predsedstvo zaključuje institucionalni cikel EU, zato bo morala ta država obravnavati zakonodajne kompromise in voditi Svet EU med kampanjo in volitvami v Evropski parlament.
Belgijski podpredsednik vlade David Clarinval je predstavil stališča predsedstva o reformi skupne kmetijske politike, zaščiti samozaposlenih in industrijski politiki EU. Predsedstvo je EESO zaprosilo za trinajst raziskovalnih mnenj, s katerimi bi prispevali k razpravam o strateški agendi za obdobje 2024–29. Medinstitucionalna izjava, ki bo sprejeta aprila, bo osredotočena na prihodnjo socialno agendo EU. Med prednostnimi nalogami predsedstva so ekološki in socialni prehod, reševanje podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti. Poudarek na pravični mobilnosti delovne sile in trajnostni socialni zaščiti je tudi v središču dialoga socialnih partnerjev EESO. Ključna prednostna področja bodo krepitev evropske konkurenčnosti, podpora MSP in spodbujanje uravnotežene trgovinske politike za Evropo v svetu. (tk)
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
EESO je v mnenju na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 18. januarja 2024, podal jasno sporočilo o tem vprašanju.
EU bi morala posebno pozornost nameniti razvoju omrežij, potrebne pa so tudi znatne naložbe v spodbujanje evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ob hkratnem varstvu okolja.
„V EESO menimo, da je za uresničitev zelenega prehoda in strateške energetske neodvisnosti bistvenega pomena, da se naš energetski sistem strukturno spremeni,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke med razpravo pred sprejetjem mnenja.
Belgijska ministrica za energijo Tinne Van der Straeten je poudarila, da je prehod na čisto energijo, ki izhaja iz podnebnih potreb, sedaj nujen tudi z gospodarskega in varnostnega vidika ter da povezave ustvarjajo prožnejši sistem, ki bo lahko uravnotežil geografske razlike v proizvodnji vetrne in sončne energije.
„Evropske ambicije na področju energije iz obnovljivih virov trenutno presegajo njene infrastrukturne načrte, zato to vseevropsko infrastrukturo potrebujemo v zelo kratkem času. Hkrati mora biti stroškovno učinkovita, varna, trajnostna in prožna,“ je še dejala ministrica. (mp)
