„Podnebni poročevalci“ je nova litovska tiskovna agencija za podnebne spremembe, ki želi odgovoriti na utrujenost pri poročanju o podnebnih spremembah in vprašanje podnebnih sprememb ponovno postaviti v ospredje uredniških programov. Kot poseben primer ljudskega novinarstva agencija Podnebni poročevalci združuje komunikacijo in podnebni aktivizem, katerega namen je ljudi seznanjati s tematiko podnebnih sprememb in dati glas materi Zemlji v času okoljske krize.
„Podnebni poročevalci“ je nova litovska tiskovna agencija za podnebne spremembe, ki želi odgovoriti na utrujenost pri poročanju o podnebnih spremembah in vprašanje podnebnih sprememb ponovno postaviti v ospredje uredniških programov. Kot poseben primer ljudskega novinarstva agencija Podnebni poročevalci združuje komunikacijo in podnebni aktivizem, katerega namen je ljudi seznanjati s tematiko podnebnih sprememb in dati glas materi Zemlji v času okoljske krize.
Piše: Rūta Trainytė
Letos je v Litvi začela delovati tiskovna agencija za podnebne spremembe „Podnebni poročevalci“. Gre za pobudo nevladnih organizacij in primer ljudskega novinarstva. Namen tiskovne agencije je pomagati novinarjem pri poročanju o različnih vidikih okoljske krize. V ta namen ekipa agencije pripravlja besedila in jih posreduje urednikom.
Delo agencije opravlja skupina aktivistov. Besedila pišejo novinarji, strokovnjaki za odnose z javnostmi, predstavniki nevladnih organizacij, aktivisti in znanstveniki – skratka, ljudje, ki skrbijo za dogajanje in želijo družbene spremembe. Sestavljajo tudi upravo agencije „Podnebni poročevalci“, ki zagotavlja, da je nova pobuda zaupanja vredna.
„Podnebni poročevalci“ niso novinci na področju komuniciranja, temveč imajo že veliko izkušenj na področju odnosov z javnostmi, urejanja besedil ter oblikovanja in vzdrževanja spletnih portalov. Ravno tako nismo novinci, ko gre za podnebna vprašanja. Tako je nastala ta ideja. Počnemo to, kar počnemo najbolje, in to združujemo s podnebnim aktivizmom. Med to okoljsko krizo dajemo besedo materi Zemlji.
Seveda smo tudi v stiku z novinarji. Prevladujoč trend v uredniških pisarnah je prepričanje, da podnebne novice niso zanimive za javnost in ne ustvarjajo klikov. Izogibajo se objavi člankov z naslovi, ki vsebujejo izraza „podnebne spremembe“ ali „podnebna kriza“. Kaj pomeni zanikanje podnebne krize? Ali je to način za zaščito družbe pred slabimi novicami in tesnobo?
To morda ni tako slabo. Ogromno število novic vsak dan preplavi uredniške pisarne, ki jih je fizično težko obdelati, tudi brez objave novic, povezanih s podnebjem. Poleg tega je treba poznati temo. Tu nastopimo mi. Naslednji korak je izobraževanje novinarjev. Vidimo, da morajo novinarji to vprašanje razumeti, da ne bi širili zelenega zavajanja.
Druga ideja je, da bi nekatere skupine poučili o podnebnih spremembah na privlačen način. Predvsem želimo stopiti v stik z mladimi in ugotovili smo, da se ti dobro odzivajo na humor. Ne vemo še, kako naj bi to v prihodnosti uresničili, vendar razmišljamo v tej smeri.
Tiskovna agencija deluje zdaj že nekaj mesecev. Iz lastnih izkušenj vemo, da moramo biti potrpežljivi. Z našimi novicami vztrajno in namenoma trkamo na vrata uredniških pisarn. Naša besedila so že objavljena na glavnih litovskih informativnih portalih in prejemamo vabila za radijske oddaje.
Da bi zagotovili visoko kakovost našega uredniškega dela, je zelo pomembno, da prejmemo precejšnjo podporo litovskih okoljskih organizacij, da so naše organizacije članice mednarodnih mrež nevladnih organizacij, da sodelujejo v delovnih skupinah na ravni EU in da zastopajo Litvo v EESO. To nam omogoča, da širimo različne teme in ostanemo seznanjeni z aktualnimi zadevami.
Naša povezava z EESO ni samo član Kęstutis Kupšys, ki je eden od pobudnikov projekta. Člani EESO lahko izmenjajo ustrezne izkušnje iz različnih držav, da bi obogatili podnebne novice, ki jih objavlja agencija „Podnebni poročevalci“. V zvezi s tem smo nedavno govorili s francoskim članom EESO Arnaudom Schwartzem ob robu svetovnega vrha o biotski raznovrstnosti COP16. Spoznanja, ki jih je posredoval neposredno iz Calija, so privedla do članka „Podnebni poročevalci“. Njegove misli so bile kmalu v litovskih medijih. Ta model, pri katerem se strokovno znanje članov EESO uporablja za učinkovito obveščanje lokalnega občinstva po svetu, se je izkazal za uspešnega. Zato ga bomo v prihodnosti ponovno uporabili.
Rūta Trainytė je urednica tiskovne agencije za podnebne spremembe „Climate Reporters“. Agencija je del projekta ŽALINK, ki ga financira država. Projekt, ki ga vodijo združenje potrošnikov, platforma za razvojno sodelovanje in nevladna organizacija „Krožno gospodarstvo“, se financ ira iz programa o podnebnih spremembah Agencije za upravljanje okoljskih projektov Ministrstva za okolje Republike Litve.
Nadvse primerno se zdi parafrazirati zelo odmeven slogan kampanje Billa Clintona iz leta 1992 „It’s economy, stupid!“ (Gre za gospodarstvo, če še ne veste!) med ameriškimi volivci, ki so se soočali z recesijo. Dovolj je že, da pogledamo rezultate zadnje raziskave Eurobarometer, izvedene po volitvah v EU. Izkazalo se je, da sta glavna dejavnika, ki spodbudita udeležbo na volitvah, inflacija in gospodarstvo.
Nadvse primerno se zdi parafrazirati zelo odmeven slogan kampanje Billa Clintona iz leta 1992 „It’s economy, stupid!“ (Gre za gospodarstvo, če še ne veste!) med ameriškimi volivci, ki so se soočali z recesijo. Dovolj je že, da pogledamo rezultate zadnje raziskave Eurobarometer, izvedene po volitvah v EU. Izkazalo se je, da sta glavna dejavnika, ki spodbudita udeležbo na volitvah, inflacija in gospodarstvo.
Vsekakor ni enotne rešitve za vse, gospodarske težave pa niso edini razlog za vse probleme, izpostavljene v kampanjah pred volitvami. Jasno pa je, da so bili največja motivacija za volivce v EU lani spomladi in na drugi strani Atlantika pred nekaj tedni naraščajoče cene, življenjski stroški in gospodarske razmere. Prav tako to ni nekaj novega. Že od začetka leta 2023 so naraščajoči življenjski stroški najbolj pereča skrb, sledita jim grožnja revščine in socialne izključenosti. Oblikovalci politik se radi pohvalijo s pozitivnimi makroekonomskimi kazalniki, vendar ima inflacija nesorazmerno velik neposreden učinek na osnovne dobrine, kot sta hrana in energija, saj nekateri zanje porabijo večji del svojih prihodkov. Poleg okrevanja po pandemiji in katastrofalnega odziva politike nanjo je to še dodatno breme, medtem ko si številne države še vedno niso opomogle po krizi iz leta 2008.
Za prihodnost Evrope bo ključno odpraviti krizo življenjskih stroškov, saj se pri tem izpostavljajo strukturna vprašanja v naših družbah in gospodarstvih, hkrati pa so ogrožena načela, na katerih temelji družbena struktura naših demokracij.
EESO je predstavil vizijo za preoblikovanje kmetijskih, ribiških in prehranskih sistemov v EU, da bi zagotovili odpornost in trajnostnost v času krize.
EESO je predstavil vizijo za preoblikovanje kmetijskih, ribiških in prehranskih sistemov v EU, da bi zagotovili odpornost in trajnostnost v času krize.
EESO je oktobra sprejel mnenje, v katerem se je zavzel za prehranski sistem, ki bi bil konkurenčen, odporen na krize in v skladu z okoljskimi in socialnimi cilji EU. Poudaril je prehransko varnost, pravičen dohodek za proizvajalce, okoljsko odpornost in podporo naslednji generaciji proizvajalcev hrane.
„Bistveno je zagotoviti stabilne in vzdržne dohodke za proizvajalce, podpreti pa moramo tudi prehransko politiko, ki temelji na znanju in spodbuja inovacije,“ je dejal Arnold Puech d’Alissac, predsednik Svetovne organizacije kmetov in eden od treh poročevalcev za to mnenje.
V ta namen EESO predlaga okrepitev pogajalske moči kmetijskega sektorja pri pogajanjih o cenah ter povečanje financiranja EU za kmetijstvo in ribištvo. Poziva tudi, naj prihodnji trgovinski sporazumi vključujejo zeleni dogovor in standarde strategije „od vil do vilic“, s katerimi bi zagotovili pošteno konkurenco in visoko kakovost hrane.
„Ključnega pomena je pravični dohodek primarnih proizvajalcev,“ je dejala Piroska Kállay, druga poročevalka za mnenje.
EESO je zato pozval k strožjemu zagotavljanju izvajanja poštenih trgovinskih praks in prepovedi prodaje pod ceno, da bi ponovno uravnotežili verigo preskrbe s hrano. Izjemno pomembne so tudi politike, ki podpirajo generacijsko pomladitev in se osredotočajo na mlade in ženske, tudi glede izobraževanja, usposabljanja in podpore zadrugam.
Da bi podprli trajnostnost, EESO priporoča nagrajevanje prizadevanj za sekvestracijo ogljika, kot sta trajnostno upravljanje tal in preprečevanje selitve virov CO2. „Ti ukrepi bi pripomogli k uskladitvi proizvodnje hrane s podnebnimi cilji EU in svetovnimi okoljskimi zavezami,“ je dejal tretji poročevalec, Joe Healy.
Med predlogi je tudi sistem javnega zavarovanja za zaščito proizvajalcev pred naravnimi nesrečami, povezanimi s podnebjem, s katerim bi zagotovili neprekinjeno preskrbo s hrano.
EESO se zavzema za oblikovanje politik za obnovo zdravja tal in vode, izboljšanje učinkovitosti rabe vode in zmanjšanje porabe; hkrati pa je treba zmanjšati tudi birokracijo in povečati preglednost z digitalnim spremljanjem cen in stroškov.
Nazadnje je EESO priporočil še ustanovitev evropskega sveta za prehransko politiko, ki bi spodbujal dialog o vprašanjih, povezanih s hrano, in prehransko politiko uskladil s širšimi socialnimi in okoljskimi cilji. Ti predlogi sestavljajo časovni načrt, ki bo omogočil večjo odpornost, trajnostnost in pravičnost prehranskih sistemov v EU glede na svetovne izzive. (ks)
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe v EESO
Kljub temu, da je EU bogatejša od večine sveta, se milijoni otrok za svoj dnevni obrok hrane še vedno zanašajo na svojo šolo. Število držav članic, kjer dobavljajo hrano otrokom tudi med šolskimi počitnicami, se dejansko povečuje. Že samo to nam pove, da revščina na najbolj osnovni ravni obstaja in narašča, zato se mora nova Evropska komisija z njo spoprijeti odločno in brez obotavljanja.
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe v EESO
Kljub temu, da je EU bogatejša od večine sveta, se milijoni otrok za svoj dnevni obrok hrane še vedno zanašajo na svojo šolo. Število držav članic, kjer dobavljajo hrano otrokom tudi med šolskimi počitnicami, se dejansko povečuje. Že samo to nam pove, da revščina na najbolj osnovni ravni obstaja in narašča, zato se mora nova Evropska komisija z njo spoprijeti odločno in brez obotavljanja.
Evropski statistični podatki o revščini so izredno zaskrbljujoči. Približno 21 % prebivalstva EU živi s tveganjem revščine ali socialne izključenosti (podatki Eurostata za leto 2023), skoraj 25 % otrokom pa grozi, da se bodo ujeli v past revščine (podatki Eurostata za leto 2023). Brez sedanjih pobud EU za spremembe na tem področju bi problem morda res bil še hujši, treba pa je priznati, da ne zadostujejo. Zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in njegova skupina organizacij civilne družbe pozdravljata napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Komisija v mandatu 2024–2029 pripravila strategijo EU za boj proti revščini, ki bo obravnavala temeljne vzroke revščine. EESO in zlasti moja skupina si za takšno strategijo prizadevata že dolgo.
Žal revščina ni zgolj „pomanjkanje“ osnovnih sredstev, ki jih družine potrebujejo vsak dan, temveč je rezultat vrste dolgotrajnih okoliščin, ki jih spremlja dolgoletna prikrajšanost. Ta prikrajšanost je povezana s političnimi sistemi, ki se v najboljšem primeru ne zmenijo za določene skupine, v najslabšem primeru pa jih diskriminirajo.
Pri iskanju rešitev moramo pregledati globoke zgodovinske vzroke za revščino. To pomeni, da moramo preučiti vse plati življenja posameznika, od rojstva do smrti. Enako velja za zagotavljanje stanovanj, ki postaja ena najhujših težav, s katerimi se soočajo evropske družbe. Zato je EESO na zahtevo moje skupine naročil študijo o cenovno dostopnih stanovanjih v EU. Predstavljena je bila 21. novembra na naši konferenci o varstvu najbolj ranljivih oseb v Evropi s trajnostnimi in cenovno dostopnimi stanovanji. Na tej konferenci smo dokazali, da so cenovno dostopna stanovanja eden od ključnih instrumentov za boj proti revščini.
Zadovoljni smo, da bo v novi Evropski komisiji tudi komisar, pristojen za energijo in stanovanjsko politiko, kar bo pomagalo pri odpravljanju revščine. Kljub temu pa je zaskrbljujoče, da večina politikov še vedno meni, da je problem odpravljanja revščine mogoče rešiti z velikimi, birokratsko upravljanimi proračuni. Sredstva bodo dosegla prizadete samo, če se takšno razmišljanje spremeni. Revščina je presečno vprašanje, zato morajo novi evropski komisarji za energijo in stanovanjsko politiko, enakost, kohezijo in reforme ter pravični prehod prevzeti odgovornost za pospeševanje teh sprememb, in to nujno.
EESO poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo s trajnostnim modelom biogospodarstva, ki bo usklajen z evropskim zelenim dogovorom in podnebnimi cilji.
EESO je v mnenju Usklajevanje krožnega gospodarstva in biogospodarstva opisal, kako lahko trdno biogospodarstvo poveča gospodarske in ekološke koristi Evrope, okrepi odpornost in podpre pravičen prehod. Strateške naložbe v medsektorsko sodelovanje in sodelovanje skupnosti lahko iz biogospodarstva EU naredijo svetovni model za trajnostno rast.
Trajnostno biogospodarstvo mora biti usklajeno z okviri EU, kot so zeleni dogovor, krožno gospodarstvo in cilji glede biotske raznovrstnosti. Na ta način bodo dejavnosti biogospodarstva prispevale k podnebnim ciljem in ciljem biotske raznovrstnosti, hkrati pa ostale v okviru omejitev planeta.
„Bistvenega pomena je izčrpna in ambiciozna strategija za biogospodarstvo. Biogospodarstvo lahko v skladu s cilji krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja spodbuja konkurenčno prednost EU z ustvarjanjem trajnostnih in dobro plačanih delovnih mest ter zagotavljanjem rasti, ki spoštuje ekološke omejitve,“ je dejal Cillian Lohan, poročevalec za mnenje.
Biogospodarstvo lahko temelji na načelih krožnega gospodarstva, zmanjša količino odpadkov in izboljša učinkovitost s kaskadnim izkoriščanjem virov in vračanjem bioloških materialov v obtok. Ponuja socialne koristi, zlasti na podeželju, saj ustvarja delovna mesta ter priložnosti za pridobivanje znanj in spretnosti. Podpora podeželskim skupnostim in sodelovanju mladih v tem sektorju je ključnega pomena.
Izobraževanje o biogospodarstvu lahko pomaga ustvariti usposobljeno delovno silo in povečati ozaveščenost o trajnostnosti. Z znižanjem stroškov zdravstvenega varstva prispeva tudi k boljšemu javnemu zdravju. Pri teh prizadevanjih je ključnega pomena napredek na področju tehnologije in trajnostne rabe zemljišč, kot sta regenerativno kmetovanje in gozdarstvo, ki spodbujata skladiščenje ogljika in biotsko raznovrstnost.
Urbano kmetijstvo in krožna prehranska vozlišča lahko zmanjšajo količino živilskih odpadkov in okrepijo lokalne prehranske sisteme. EU bi morala ohraniti visoke standarde na področju podjetništva in inovacij ter spodbujati zgodnje uvajanje tehnologij na biološki osnovi. Pri financiranju bi bilo treba dati prednost vodilnim inovativnim podjetjem ter podpirati mala in srednja podjetja.
Za vključitev biogospodarstva v politike EU je potrebna jasna opredelitev. Posodobitev strategije za biogospodarstvo do leta 2025 bi morala biti usklajena z zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom ter zagotoviti časovni načrt za trajnostno in odporno gospodarstvo na biološki osnovi. (ks)
EESO je pozval k evropski vodilni pobudi za zdravstvo, predlagal oblikovanje evropske zdravstvene unije in Evropsko komisijo spodbudil k objavi akcijskega načrta za redke bolezni z jasno dosegljivimi cilji.
EESO je pozval k evropski vodilni pobudi za zdravstvo, predlagal oblikovanje evropske zdravstvene unije in Evropsko komisijo spodbudil k objavi akcijskega načrta za redke bolezni z jasno dosegljivimi cilji.
EESO je med razpravo o evropski vodilni pobudi za zdravstvo na oktobrskem plenarnem zasedanju pozval EU, naj pripravi ambiciozno pobudo za vzpostavitev medsektorske zdravstvene strukture v EU. Beseda je tekla tudi o pripravi evropskega akcijskega načrta za redke bolezni.
Predsednik EESO Oliver Röpke je ob začetku razprave dejal: „Ključno je, da ima vsakdo, ki živi v EU, dostop do kakovostnega, cenovno ugodnega in dostopnega zdravstvenega varstva. Vlagati moramo v inovativne in vzdržne zdravstvene sisteme ter sprejeti odločne ukrepe za boj proti neenakostim na področju zdravja v EU in po svetu. Zaradi redkih bolezni so neenakosti in ranljivosti še bolj izrazite. Zato je potrebno celovito evropsko ukrepanje v zvezi z redkimi boleznimi.“
Poročevalec za mnenje o vodilni evropski pobudi za zdravje Alain Coheur je dejal: „Danes želimo sprejeti načrt za prihodnje komisarje EU, ki bo spodbujal zdravstveno varstvo za vse in ščitil ljudi pred prihodnjimi krizami.“ Poročevalka za mnenje o redkih boleznih Ágnes Cser je dodala: „Pripraviti moramo akcijski načrt. Pri tem se ne smemo osredotočati le na akcijski načrt za redke bolezni, temveč tudi na zdravje – zdravje je ključnega pomena za konkurenčnost. Naša zdravstvena unija ne sme ostati prazna beseda.“
V mnenju o evropski vodilni pobudi za zdravstvo so predstavljeni strateški stebri za krepitev solidarnosti in sodelovanja med državami članicami na področju zdravja. Sem sodijo vzpostavitev evropskega jamstva za oskrbo in zdravstveno varstvo, ki bi določalo večletne zdravstvene cilje na ravni EU. To bi lahko privedlo do oblikovanja pravno zavezujočega besedila (na primer direktive).
Drugi steber je izvajanje celostnega pristopa „eno zdravje“, ki povezuje politike za zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja. V mnenju o boju proti redkim boleznim EESO Komisijo poziva, naj objavi sporočilo, ki bo vsebovalo celovit evropski akcijski načrt za redke bolezni s cilji SMART, ki jih je mogoče doseči do leta 2030. (lm)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) gosti izjemno zanimivo fotografsko razstavo z naslovom Powerful Encounters: Picturing an end to energy poverty (Srečanja, ki pustijo močan vtis: odprava energetske revščine v slikah), ki prikazuje delo fotografinje Miriam Strong. Razstava, pripravljena v sodelovanju z mrežo Friends of the Earth Europe, izpostavlja aktivizem, kolektivizem in opolnomočenje skupnosti po vsej Evropi, ki se soočajo z energijsko revščino. Organizirana je bila na pobudo skupine organizacij civilne družbe v EESO in bo od 4. do 16. decembra na ogled v stavbi JDE EESO v Bruslju, Rue Belliard 99–101.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) gosti izjemno zanimivo fotografsko razstavo z naslovom Powerful Encounters: Picturing an end to energy poverty (Srečanja, ki pustijo močan vtis: odprava energetske revščine v slikah), ki prikazuje delo fotografinje Miriam Strong. Razstava, pripravljena v sodelovanju z mrežo Friends of the Earth Europe, izpostavlja aktivizem, kolektivizem in opolnomočenje skupnosti po vsej Evropi, ki se soočajo z energijsko revščino. Organizirana je bila na pobudo skupine organizacij civilne družbe v EESO in bo od 4. do 16. decembra na ogled v stavbi JDE EESO v Bruslju, Rue Belliard 99–101.
Podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurenţiu Plosceanu in predsednik skupine organizacij civilne družbe EESO Séamus Boland sta na otvoritvi poudarila prizadevanja EESO za izkoreninjenje revščine, spodbujanje cenovno dostopne energije in sistemskih sprememb ter uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.
G. Boland se je v svojem govoru dotaknil naraščajočih življenjskih stroškov in vse višje stopnje revščine v Evropi ter poudaril potrebo po odločnem političnem odzivu nove Evropske komisije in Evropskega parlamenta. „Prva strategija EU za boj proti revščini in dogovor o čisti industriji, ki ju je predsednica Komisije Ursula von der Leyen napovedala v političnih usmeritvah za novo Evropsko komisijo, morata vsebovati trajnostne rešitve za razmere na terenu,“ je dejal g. Boland.
Aktivistka Laia Segura, ki se zavzema za energetsko pravičnost, in Yvonne Lemmen, ki je pri mreži Friends of the Earth pristojna za komuniciranje, sta poudarili, da ta fotografski projekt prikazuje, kako se ljudje spopadajo z energijsko revščino in se borijo za svojo pravico do dostojnih domov, odpornih na podnebne spremembe, s cenovno dostopno in čisto energijo. Za več informacij kliknite tukaj.
Na ameriških volitvah je zmagal Donald Trump, ki bo tako drugič postal predsednik ZDA. Rezultat glasovanja je jasen in ga je treba spoštovati. Toda kako naprej?
Na ameriških volitvah je zmagal Donald Trump, ki bo tako drugič postal predsednik ZDA. Rezultat glasovanja je jasen in ga je treba spoštovati. Toda kako naprej?
EU in ZDA sta tesni geopolitični in trgovinski partnerici, saj njuni odnosi temeljijo na načelu vzajemnosti. V današnjem medsebojno povezanem svetu ni prostora za izolacionizem ali protekcionizem, ki spodkopavata medsebojno in globalno sodelovanje ter gospodarsko blaginjo.
EU in ZDA sta si največji trgovinski partnerici. Trgovina med njima je rekordno visoka, saj je leta 2023 znašala več kot 1,6 bilijona EUR, dvostranske naložbe pa so presegle 5 bilijonov EUR. ZDA so pomemben vir neposrednih tujih naložb v EU, saj so neposredne tuje naložbe ZDA v Evropi ocenjene na približno 3,6 bilijona USD, naložbe EU v ZDA pa na približno 3 bilijone USD. Te medsebojne naložbe krepijo gospodarsko soodvisnost in ustvarjajo na milijone delovnih mest na obeh straneh Atlantika.
Zato je pomembno, da nadalje gradimo naše odnose. Uvedba dajatev na blago iz EU, ki jo je Donald Trump predlagal v preteklosti, uvedba dajatev v višini 10 do 20 % na uvoz iz vseh držav, vključno z EU, je slepa ulica. Zato pozivamo k bolj odprtemu dialogu in v prihodnost usmerjeni agendi za sodelovanje.
Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo spodbuja dialog o ključnih vprašanjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki. Ta dialog je treba okrepiti in nadgraditi, EU pa mora pospešiti svoje politične reforme, se učinkovito organizirati in poiskati najboljši način za sodelovanje z ZDA.
Pripraviti se moramo tudi na scenarij, po katerem bomo pri pomembnih zadevah, kot so podnebne spremembe in Ukrajina, morda morali prevzeti vajeti v svoje roke. Ta scenarij ni tako zelo neverjeten, zato bi se morali nanj počasi pripraviti.
Demokracija v Afriki: trenutne razmere in obeti za prihodnost
Naslednja Komisija mora biti Komisija širitve. Vprašanje ni, ali naj se EU razširi, temveč kako to storiti pravilno – takšen je bil sklep foruma na visoki ravni o širitvi, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Na forumu so sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ter ministri držav članic EU in držav kandidatk za članstvo.
Naslednja Komisija mora biti Komisija širitve. Vprašanje ni, ali naj se EU razširi, temveč kako to storiti pravilno – takšen je bil sklep foruma na visoki ravni o širitvi, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Na forumu so sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ter ministri držav članic EU in držav kandidatk za članstvo.
EESO je skupaj z Evropsko komisijo soorganiziral forum na visoki ravni o širitvi, ki je potekal v času oktobrskega plenarnega zasedanja. Prvič se je na istem dogodku zbralo več kot 140 predstavnikov civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU. Glavni poudarek udeležencev je bil jasen: civilna družba in socialni partnerji, ki so v pristopnem procesu pogosto spregledani, morajo imeti osrednjo vlogo v procesu širitve EU.
G. Röpke je poudaril: „Ne gre le za širitev EU, temveč tudi za pripravo prihodnjih držav članic na dejavno sodelovanje pri oblikovanju EU in zagotavljanje, da so v celoti opremljene za soočanje s prihodnjimi izzivi. S sodelovanjem s civilno družbo, združenji delodajalcev in sindikati ustvarjamo potrebne temelje za bolj vključujočo in močnejšo Evropo.“
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba ohraniti nedavni zagon v zvezi s širitvijo, saj bo imela Komisija v obdobju 2024–2029 bistveno vlogo pri dokončanju širitvenega procesa.
Drugo ključno sporočilo razprave je bil pomen postopnega, predvidljivega in na dosežkih temelječega povezovanja, pri katerem se napredek prizna in nagradi z dejanskimi možnostmi za pristop.
G. Schmit je izpostavil ključno vlogo civilne družbe: „Dobro delujoč dvo- in tristranski socialni dialog ter vključevanje socialnih partnerjev sta bistvena elementa procesa pristopa k EU, saj gre za del našega socialnega tržnega gospodarstva.“
Nemški državni sekretar RolfSchmachtenberg je dejal: „Delovni in socialni vidiki so ključni za uspešen pristop k EU. Tisti, ki želijo izboljšati življenje vseh državljanov, ustvariti priložnosti in se boriti proti socialnim neenakostim, potrebujejo učinkovite politike zaposlovanja, dobre delovne pogoje in delujoče sisteme socialne varnosti ter močne socialne partnerje.“
Naida Nišić, črnogorska ministrica za delo, zaposlovanje in socialni dialog, je med razpravo poudarila pomen foruma na visoki ravni kot platforme za dialog, ki Črni gori omogoča, da oceni napredek.
Niki Kerameus, grška ministrica za delo in socialno varnost, je poudarila: „Velik privilegij je, da lahko sodelujem v tej pomembni razpravi o širitvi EU in ključni vlogi, ki jo imajo socialni partnerji pri oblikovanju prihodnosti evropskega okolja na področju delavskih in socialnih pravic.“
Olta Manjani, namestnica albanskega ministra za gospodarstvo, kulturo in inovacije, je dejala: „Albanija dejavno povečuje svojo prisotnost v institucijah, odborih in delovnih skupinah EU in del teh prizadevanj je tudi vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.“
EESO se dosledno zavzema za širitev EU. Leta 2024 je kot pilotni projekt sprožil pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, ki civilni družbi v državah kandidatkah omogoča, da prispevajo k delu EESO. Pobuda kaže, kako dejavno sodelovanje civilne družbe iz držav kandidatk krepi proces širitve. (mt)
