Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20 let po pristopu Slovenije k EU v Ljubljani zbral politične voditelje in voditelje civilne družbe, da bi obeležili to simbolično obletnico in poudarili temeljne prednosti članstva v EU ter ponovno potrdili, da je prihodnost regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Predsednik EESO Oliver Röpke je na konferenci poudaril, da EESO nenehno podpira postopno vključevanje regije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, in napovedal vrh o širitvi civilne družbe, ki bo 19. septembra v Bruslju.
Ta mesec praznujemo 20. obletnico velike širitve EU, ko so maja 2004 državljani Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije postali državljani EU. To ni bilo enostavno, saj je pristop k EU težaven in dolgotrajen proces. Dvajset let pozneje pa lahko rečemo, da je bila širitev leta 2004 zgodba o uspehu.
Ta mesec praznujemo 20. obletnico velike širitve EU, ko so maja 2004 državljani Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije postali državljani EU. To ni bilo enostavno, saj je pristop k EU težaven in dolgotrajen proces. Dvajset let pozneje pa lahko rečemo, da je bila širitev leta 2004 zgodba o uspehu.
EU je tako postala eden največjih enotnih trgov na svetu, s širitvijo pa je bilo ustvarjenih 26 milijonov novih delovnih mest. Vendar uspeha ni mogoče meriti zgolj glede na gospodarske koristi. S širitvijo so se sčasoma odprle meje in na milijone ljudi lahko prosto potuje, dela in živi kjer koli v EU. Kar je bilo včasih privilegij nekaj ljudi, je postala pravica vseh. Doslej je v programu izmenjav Erasmus+ sodelovalo več kot 2,7 milijona študentov iz desetih novih držav članic. V razširjeni EU imajo vsi enake možnosti za uspeh.
To pa ne pomeni, da se ne bi mogli še česa novega naučiti. To je bila prva tovrstna in obsežna širitev, vsekakor pa bi EU še na veliko področjih lahko in morala storiti več. Najprej mora čim prej začeti v svoje delo vključevati države kandidatke. Postopno vključevanje še ne pomeni dejansko pristopa. Tako lahko obe strani ustvarita trdne temelje, se učita druga od druge ter izmenjata izkušnje in mnenja. S tem se vzpostavijo odnosi med ljudmi in spodbuja pravi evropski duh.
Poleg tega temeljna načela EU, kot so demokracija, pravna država ter temeljne pravice in svoboščine, ne smejo biti predmet pogajanj, neupoštevanja teh načel pa ne smemo spregledati. Pravila za pristop vsebujejo jasna merila glede temeljnih načel, nekateri vidiki pa presegajo njihov okvir. EESO kot dom civilne družbe meni, da sta živahna civilna družba in močan socialni dialog ključna elementa dobro delujočih demokracij. Postopno vključevanje civilne družbe iz držav kandidatk v procese EU jim bo omogočilo, da postanejo tako močne, kot je to pred pristopom potrebno. Zato je EESO začel pobudo za sodelovanje držav kandidatk za članstvo v EU. Člani iz držav kandidatk za širitev zdaj sodelujejo z našimi člani EESO pri pripravi mnenj o temah, ki so še posebej pomembne za prihodnje širitve.
Zato bodo člani EESO na majskem plenarnem zasedanju razpravljali o 20. obletnici širitve EU, pri čemer bodo ocenili pretekle dosežke in se ozrli v skupno prihodnost odpornejše, bolj demokratične in enotne EU.
Pogovarjali smo se s Cillianom Lohanom, poročevalcem za mnenje EESO o sodelovanju mladih iz EU in Združenega kraljestva, in ga vprašali o morebitnih koristih sheme za mobilnost mladih, ki jo je predlagala Evropska komisija in podprl EESO. Shema bi mladim državljanom Združenega kraljestva in EU olajšala bivanje, študij in delo v EU oziroma Združenem kraljestvu. Potem ko je Združeno kraljestvo predlagani vseevropski dogovor o prostem gibanju mladih zavrnilo, sprašujemo o drugih možnih pristopih k ponovni vzpostavitvi vezi, ki so bile prekinjene zaradi brexita?
Pogovarjali smo se s Cillianom Lohanom, poročevalcem za mnenje EESO o sodelovanju mladih iz EU in Združenega kraljestva, in ga vprašali o morebitnih koristih sheme za mobilnost mladih, ki jo je predlagala Evropska komisija in podprl EESO. Shema bi mladim državljanom Združenega kraljestva in EU olajšala bivanje, študij in delo v EU oziroma Združenem kraljestvu. Potem ko je Združeno kraljestvo predlagani vseevropski dogovor o prostem gibanju mladih zavrnilo, sprašujemo o drugih možnih pristopih k ponovni vzpostavitvi vezi, ki so bile prekinjene zaradi brexita?
V EESO je bil 24. aprila predvajan ukrajinski dokumentarni film 20 dni v Mariupolu, ki je letos dobil oskarja v kategoriji za najboljši dokumentarni film.
V EESO je bil 24. aprila predvajan ukrajinski dokumentarni film 20 dni v Mariupolu, ki je letos dobil oskarja v kategoriji za najboljši dokumentarni film.
Film pripoveduje o dvajsetih dramatičnih dneh, ki jih je režiser Mstislav Černov s svojimi kolegi preživel februarja in marca 2022, ko so dokumentirali rusko brutalno obleganje mesta Mariupol, glavnega ukrajinskega pristanišča ob Azovskem morju. Černov in njegova ekipa, s katero je delal za Associated Press, so bili zadnji tuji novinarji, ki so ostali v mestu, preden ga je zasedla ruska vojska. Njihovi posnetki in fotografije, ki prikazujejo tudi veliko bombardiranje porodnišnice in mestnega gledališča, ki je služilo kot zatočišče za otroke, so obkrožili svet in pričali o grozotah, ki jih ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu povzroča ruska vojska.
Film 20 dni v Mariupolu je poleg oskarja prejel še številne druge prestižne nagrade, vključno s filmsko nagrado BAFTA za najboljši dokumentarec in nagrado občinstva za dokumentarni film v okviru svetovne kinematografije na festivalu Sundance.
Predvajanja v EESO so se udeležili predsednik EESO Oliver Röpke in ugledni gostje, med njimi tudi vodja misije Ukrajine pri EU Vsevolod Čencov in eden glavnih protagonistov filma Jevhen Tuzov.
„Spomnimo se naše pomembne dolžnosti, da pričamo o zgodovini. Sporočilo tega filma je jasno: svetu želi pokazati, kaj prinese sovraštvo. Ne pozabimo na žrtve ukrajinskega ljudstva, niti odpornosti, ki jo je pokazalo med okupacijo. Možnost, da Ukrajina postane država članica EU, ne priča le o naših skupnih vrednotah, temveč vzbuja tudi upanje na svetlejšo prihodnost,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
„Film 20 dni v Mariupolu ponuja grozljiv, a bistven pogled na trpljenje, ki ga povzroča ruska agresija. Ponosen sem, da naš Odbor neomajno stoji ob strani Ukrajini in njeni aktivni civilni družbi v teh težkih časih in vaša prisotnost nocoj nam ogromno pomeni,“ je dejal podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurentiu Plosceanu. EESO odločno podpira Ukrajino in njeno civilno družbo od prvega dne ruske vojne agresije ter prek platforme civilne družbe EU-Ukrajina krepi sodelovanje z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe. Vzpostavil je vozlišče za Ukrajino in ukrajinskim organizacijam civilne družbe v Belgiji nudi prostor za delo. Začel je pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, da bi delil strokovno znanje EESO z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe. Delegacija EESO na visoki ravni, ki jo je vodil g. Röpke, je novembra obiskala Ukrajino, kjer se je sestala z ministrico za gospodarstvo Julijo Sviridenko ter s predstavniki ukrajinskega parlamenta in civilne družbe. Člani EESO so se poklonili ukrajinskim žrtvam vojne na vojnih spomenikih v državi.
Ogled filma, ki je bil organiziran na pobudo latvijskega člana EESO Andrisa Gobiņša, je še en izraz solidarnosti evropske civilne družbe z Ukrajino in njenimi prebivalci. Občinstvo si je ob glavnem dogodku lahko ogledalo tudi fotografsko razstavo o Mariupolu med obleganjem, organizirano v sodelovanju z združenjem Ukra-Bel.
