Umetna inteligenca hitreje kot kadar koli doslej spreminja svet dela ter prinaša priložnosti in izzive za delavce, podjetja in oblikovalce politik. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Mednarodna organizacija dela (MOD) sta 3. februarja organizirala skupno konferenco na visoki ravni z naslovom Socialna pravičnost v digitalni dobi: učinek umetne inteligence na delo in družbo.
Umetna inteligenca hitreje kot kadar koli doslej spreminja svet dela ter prinaša priložnosti in izzive za delavce, podjetja in oblikovalce politik. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Mednarodna organizacija dela (MOD) sta 3. februarja organizirala skupno konferenco na visoki ravni z naslovom Socialna pravičnost v digitalni dobi: učinek umetne inteligence na delo in družbo.
Na konferenci na visoki ravni so pomembni voditelji, tudi številni ministri in ministrice EU za delo, razpravljali o strategijah za izkoriščanje potenciala umetne inteligence in o tveganjih, ki jih predstavlja na področju pravic delavcev in trgov dela. Ta dogodek je pomembno prispeval k svetovni koaliciji za socialno pravičnost, na njem pa je bilo poudarjeno, da je potreben usklajen pristop k upravljanju umetne inteligence na evropski in svetovni ravni. To skupno konferenco na visoki ravni sta soorganizirali strokovna skupina EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) in MOD.
Poziv k etičnemu in vključujočemu razvoju umetne inteligence
Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru na konferenci poudaril, da je nujen pristop k umetni inteligenci, osredotočen na človeka, in dejal, da „umetna inteligenca že preoblikuje naše družbe in trge dela ter prinaša priložnosti in izzive. EESO in njegove partnerske organizacije se zavzemajo za to, da bo umetna inteligenca prispevala k večji socialni pravičnosti, da se bodo z njeno pomočjo krepile pravice delavcev, spodbujalo vključevanje in preprečeval nastanek novih neenakosti. Za pravično prihodnost z umetno inteligenco, osredotočeno na človeka, je potrebno skupno ukrepanje oblikovalcev politik, socialnih partnerjev in civilne družbe, da bo tehnologija v službi ljudi in se ne bo uporabljala zoper njih.“
Generalni direktor MOD Gilbert F. Houngbo je izpostavil pomen proaktivnih politik za ublažitev negativnega vpliva umetne inteligence na delovna mesta in delovna mesta: „Umetno inteligenco moramo oblikovati tako, da bomo spodbujali socialno pravičnost. Zato je potrebnih več ukrepov: podpiranje delavcev, vključno z znanji in spretnostmi ter socialno zaščito, lažji dostop podjetij vseh velikosti in v vseh delih sveta do tehnologije umetne inteligence, da se izkoristijo prednosti glede produktivnosti, ter zagotavljanje, da se z uvedbo umetne inteligence na delovnem mestu ščitijo pravice delavcev in spodbuja socialni dialog pri digitalnem prehodu.“
Na dveh okroglih mizah so govorniki na visoki ravni izmenjali svoje poglede na izzive in priložnosti pri izkoriščanju umetne inteligence za spodbujanje dostojnega dela in vključujočih trgov dela ter prispevek k enakosti spolov v prihodnjih letih. Med govorniki so bili ministrice EU za delo Agnieszka Dziemianowicz-Bąk (Poljska), Yolanda Díaz (Španija), Níki Keraméos (Grčija), Maria do Rosário Palma Ramalho (Portugalska) ter delegat francoske vlade pri Mednarodni organizaciji dela in skupini G7-G20 Anousheh Karvar (in drugi).
V razpravah je bilo poudarjeno, da kljub tveganjem, povezanim z uvajanjem umetne inteligence, ne smemo nasprotovati novim tehnologijam. Bistveno pa se je osredotočiti na socialni dialog in v uvajanje umetne inteligence vključiti delavce, pri tem pa posebno pozornost nameniti prizadevanjem za preusposabljanje in izpopolnjevanje. Pravilno in nadzorovano uvajanje umetne inteligence z ustreznimi predpisi bo preprečilo večje pretrese in omogočilo, da se s to tehnologijo zmanjša izvajanje ponavljajočih se nalog, ne da bi to nujno privedlo do obsežnih odpuščanj. (lm)
Ko bo umetna inteligenca preoblikovala delovno okolje, je ključnega pomena, da se še naprej spodbuja njena osredotočenost na človeka in da se zavzemamo za politike, ki bodo hiter razvoj umetne inteligence v Evropi uravnotežile s socialno pravičnostjo in pravicami delavcev, je ugotovil EESO v razpravi na visoki ravni.
Ko bo umetna inteligenca preoblikovala delovno okolje, je ključnega pomena, da se še naprej spodbuja njena osredotočenost na človeka in da se zavzemamo za politike, ki bodo hiter razvoj umetne inteligence v Evropi uravnotežile s socialno pravičnostjo in pravicami delavcev, je ugotovil EESO v razpravi na visoki ravni.
EESO je na januarskem plenarnem zasedanju organiziral razpravo o umetni inteligenci na delovnem mestu, v kateri so med drugim sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxana Mînzatu in namestnica poljske ministrice za družino, delo in socialno politiko Katarzyna Nowakowska.
Na začetku razprave je g. Röpke dejal: „Umetna inteligenca je eden najbolj preobrazbenih trendov našega časa, ki ima ogromen potencial, hkrati pa prinaša ključne izzive. Današnja razprava znova potrjuje pomen umestitve politike glede umetne inteligence v načela evropskega stebra socialnih pravic.“
Ga.Mînzatu je poudarila: „V razmisleku o umetni inteligenci, zlasti na delovnem mestu, bi morali preučevati načine za povečanje naložb v raziskave in inovacije ter iskati enostavnejše načine za razvoj evropskih podjetij na tem področju, da bi imeli lastne tehnologije, ki bi temeljile na evropskih podatkih in evropskih vrednotah. Spoštovanje naših vrednot, socialnih pravic in enakosti pomeni, da imajo evropski delavci enake pravice v svetu z umetno inteligenco ali brez nje, da so zaščiteni in da se nadzor osredotoča na človeka.“
Ga. Nowakowska je dejala, da umetna inteligenca v svetu dela ponuja izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij, vendar je izpostavila tudi številna vprašanja o njenem morebitnem vplivu na delovna mesta in zaposlovanje, zdravje in varnost delavcev, delovne pogoje, splošno kakovost delovnih mest in vlogo socialnega dialoga.
Sprejetje mnenja o delavcem prijazni umetni inteligenci in priloženega nasprotnega mnenja
EESO v mnenju poudarja, da sta socialni dialog in vključevanje delavcev odločilna za zaščito temeljnih pravic delavcev in spodbujanje zaupanja vredne umetne inteligence v svetu dela. Dodaja, da bi bilo treba s sedanjimi predpisi odpraviti vrzeli pri varstvu pravic delavcev na delovnem mestu in zagotoviti, da človek ohrani nadzor nad vsemi interakcijami med človekom in strojem.
Mnenju je bilo priloženo nasprotno mnenje skupine delodajalcev. Člani te skupine so pojasnili, da po njihovem mnenju EU že ima orodja za spremljanje revolucije na področju umetne inteligence, obstoječi pravni okvir pa omogoča njeno nemoteno uvajanje. (lm)
Evropski ekonomsko-socialni odbor 13. in 14. marca 2025 gosti svoj letni dogodek za mlade z naslovom Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS), bringing together more than 130 participants from across Europe and beyond. Ta edinstveni dogodek združuje srednješolce, predstavnike mladinskih organizacij in delegate nacionalnih mladinskih svetov, stare od 16 do 25 let, iz vseh 27 držav članic EU, devetih držav kandidatk in Združenega kraljestva.
Evropski ekonomsko-socialni odbor 13. in 14. marca 2025 gosti svoj letni dogodek za mlade z naslovom Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS), bringing together more than 130 participants from across Europe and beyond. Ta edinstveni dogodek združuje srednješolce, predstavnike mladinskih organizacij in delegate nacionalnih mladinskih svetov, stare od 16 do 25 let, iz vseh 27 držav članic EU, devetih držav kandidatk in Združenega kraljestva.
Dogodek bo s številnimi delavnicami, okroglimi mizami in razpravami omogočil mladim, da dejavno prispevajo k oblikovanju prihodnosti Evrope. Letošnji dogodek z naslovom „Glas dajemo mladim“ bo posvečen ključnim temam, kot so trajnostnost, socialna vključenost, digitalna preobrazba in drugo.
Rezultati teh razprav in zbrana spoznanja bodo upoštevani v drugem tednu civilne družbe EESO, promovirani pa bodo tudi na evropski prireditvi za mlade junija 2025, ki jo bo organiziral Evropski parlament v Strasbourgu.
Dogodek poudarja pomen udejstvovanja mladih v državljanskem delovanju, participativni demokraciji in oblikovanju evropskih politik.
Spremljajte rezultate in pobude tega pomembnega srečanja. (kc)
Članica EESO Maria Nikolopoulou, poročevalka za mnenje Prispevek EESO k prednostnim nalogam EU na 69. zasedanju Komisije ZN za položaj žensk, pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, in 69. zasedanjem Komisije ZN za položaj žensk, ki je osrednji organ na svetovni ravni za spodbujanje pravic žensk, piše o napredku EU na področju enakosti spolov. Čeprav je treba priznati, da se je na marsikaterem področju stanje že izboljšalo, ženske še zdaleč nimajo enakih pravic kot moški. Odpraviti je treba še številne vrzel in dobiti veliko bitk.
Članica EESO Maria Nikolopoulou, poročevalka za mnenje Prispevek EESO k prednostnim nalogam EU na 69. zasedanju Komisije ZN za položaj žensk, pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, in 69. zasedanjem Komisije ZN za položaj žensk, ki je osrednji organ na svetovni ravni za spodbujanje pravic žensk, piše o napredku EU na področju enakosti spolov. Čeprav je treba priznati, da se je na marsikaterem področju stanje že izboljšalo, ženske še zdaleč nimajo enakih pravic kot moški. Odpraviti je treba še številne vrzel in dobiti veliko bitk.
Nekaj dni pred mednarodnim dnevom žena in pred 69. zasedanjem Komisije za položaj žensk (UNCSW69) v New Yorku je dober čas za razmislek in oceno dosežkov na področju enakosti spolov. Prav tako je to pravi čas, da se usmerimo v prihodnost in utiramo pot naprej.
Nekaj dni pred mednarodnim dnevom žena in pred 69. zasedanjem Komisije za položaj žensk (UNCSW69) v New Yorku je dober čas za razmislek in oceno dosežkov na področju enakosti spolov. Prav tako je to pravi čas, da se usmerimo v prihodnost in utiramo pot naprej.
Pri zakonodajnem okviru zaznavamo izboljšave: na trgu dela je dejavnih več žensk, ki zaslužijo boljše, dosegajo višje ravni izobrazbe, veča se njihova politična zastopanost in zasedajo več vodilnih položajev. Vendar je napredek počasen in ni vseh državah članicah enak.
Dokler se bodo nadaljevale strukturne neenakosti, spolni stereotipi in nazadovanje na področju pravic žensk, bodo ženske še naprej premalo zastopane v javni sferi, politiki in izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, izpostavljene nasilju na spletu in v resničnem življenju ter ne bodo imele dostopa do virov in kapitala za podjetništvo. Pogosteje jih bo tudi pestilo pomanjkanje časa in denarja, razlike v plačah in pokojninah pa bodo trajale preveč let, da bi jih lahko odpravili.
Napredek zahteva usposabljanje, financiranje in zavezanost. Potrebujemo vire, da bi okrepili znanja in spretnosti žensk za digitalni in zeleni pravični prehod, financirali nacionalne akcijske načrte za boj proti nasilju nad ženskami in omogočili usposabljanje vsem, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja.
Financirati moramo podjetniške projekte ter vzpostaviti cenovno ugodne, dostopne in visokokakovostne storitve oskrbe otrok in starejših, da bi ženske razbremenili neplačane obveznosti oskrbe. Poleg tega se moramo odločno zavezati ustvarjanju varnih prostorov, v katerih bo več žensk vključenih v lokalne in nacionalne parlamente ter parlamente EU, ter jih dejavno vključiti v nenasilno reševanje konfliktov in v mirovne procese, hkrati pa v sklopu teh prizadevanj spodbujati pristope, ki vključujejo vidik spola.
Poleg tega bi široka evropska strategija za Agendo 2030 pripomogla k veliko hitrejšemu ukrepanju, da bi enakost spolov postala ključni del naših politik. Cilje trajnostnega razvoja bi bilo treba obravnavati kot celoto, ne vsakega posebej.
V EU je napredek „dober“. Vendar „dobro“ še vedno ni dovolj dobro za moške, ženske in dekleta v EU, ki se borijo, da bi v prihodnosti dejansko dosegli enakost spolov. Vloga nas kot civilne družbe je povečati pritisk na oblikovalce politik, naj ukrepajo hitreje.
Euroobmočje se v primerjavi s svetovnimi partnerji, kot so ZDA, sooča s perečimi izzivi, ki so: nizka produktivnost dela, slabitev konkurenčnosti in upočasnitev gospodarskega zagona. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva k nujni in usklajeni strategiji, s katero bi ta trend obrnili.
Euroobmočje se v primerjavi s svetovnimi partnerji, kot so ZDA, sooča s perečimi izzivi, ki so: nizka produktivnost dela, slabitev konkurenčnosti in upočasnitev gospodarskega zagona. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva k nujni in usklajeni strategiji, s katero bi ta trend obrnili.
EESO je v mnenju Ekonomska politika euroobmočja 2025 predstavil načrt za spodbujanje rasti s poglabljanjem notranjega trga, zmanjšanjem birokracije in zagotavljanjem fiskalne vzdržnosti. Hkrati morajo politike obravnavati preobrazbene trende, kot so umetna inteligenca in pritiski staranja prebivalstva.
Po zunanjih pretresih, kot sta bila pandemija COVID-19 in energetska kriza, se euroobmočje sooča z velikimi gospodarskimi izzivi. Kljub prizadevanjem za stabilizacijo so zaradi notranje negotovosti, demografskih sprememb in naraščajočih fiskalnih pritiskov potrebne drzne reforme.
EESO predlaga tristopenjski pristop za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti: poglobitev notranjega trga, usklajevanje industrijske politike in zmanjšanje birokracije. Fiskalna vzdržnost je ključnega pomena, zahteva namreč uravnotežen okvir, tesnejše sodelovanje v EU in prizadevanja za izkoriščanje neizkoriščenih prihodkov. Naložbe ostajajo šibka točka, potrebovale bi več tveganega kapitala in inovacijam prijazne politike.
Ključna je tudi odpornost trga dela, ki zahteva prožnost, poštene plače, reforme socialne varnosti ter razvoj znanj in spretnosti, ki temeljijo na umetni inteligenci. EESO poudarja potrebo po skupni odgovornosti EU in držav članic ter se zavzema za okrepljeno usklajevanje politik. Euroobmočje lahko z odločnimi ukrepi in strateškimi naložbami vzpostavi odporno, konkurenčno in trajnostno gospodarstvo za prihodnost (tk).
Medtem ko se zima nejevoljno umika pomladi, EESO vstopa v marec z vrsto dinamičnih dogodkov, ki v središče postavljajo mlade in civilno družbo.
Marčevski spektakel začenja dogodek za mlade Vaša Evropa, vaš glas, ki ga EESO organizira že šestnajstič. Potekal bo 13. in 14. marca 2025 in bo, kot je že dobro znano, združil skoraj 100 mladih iz mladinskih organizacij, nacionalnih mladinskih svetov in srednjih šol ter 37 učiteljev iz držav članic EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva. Za vse bo to enkratna priložnost, da se povežejo in pomagajo oblikovati Evropo, v kakršni želijo živeti.
Njihova priporočila bi lahko med drugim tednom civilne družbe, ki ga EESO organizira le nekaj dni pozneje, uporabili kot podlago za razprave o mladih in z njimi seznanili visoke predstavnike iz evropskih institucij.
Teden civilne družbe bo po obetavnem začetku v letu 2024 letos potekal od 17. do 21. marca, glavna tema pa bo Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah.Socialna nestabilnost, upad gospodarske rasti in zelo razširjeno nezadovoljstvo, zlasti med tistimi, ki se počutijo neuslišani in zapostavljeni, so še poglobili prepad v družbi.
Da bi obravnavali ta pereča vprašanja, se bodo tedna civilne družbe 2025 udeležili najrazličnejših predstavniki civilne družbe iz Evrope in od drugod, kar bo edinstvena priložnost za kritične razprave, izmenjavo primerov dobre prakse in sodelovanje pri iskanju rešitev, ki spodbujajo socialno kohezijo ter krepijo demokratično delovanje.
Letos so na dnevnem redu tri glavne točke: prvič, evropske organizacije in mreže civilne družbe bodo na okroglih mizah povezovalne skupine EESO razpravljale, kako z evropsko strategijo za civilno družbo spodbuditi večjo kohezijo, drugič, dan evropske državljanske pobude ter njegov pomen pri odpravljanju polarizacije in, tretjič, slovesnost ob podelitvi nagrade za civilno družbo. Tema letošnje nagrade, ki je namenjena priznanju odličnosti pobud civilne družbe in bo tokrat podeljena petnajstič, je boj proti škodljivi polarizaciji evropske družbe. Nagrado bodo prejeli organizacija civilne družbe Diversity (Raznolikost) iz Belgije, Reporters d’Espoirs (Poročevalci upanja) iz Francije ter Slovenská debatná asociácia (forum za razprave) iz Slovaške. Podrobnosti o tem, kdo je prejemnik prve, druge in tretje nagrade, bodo razglašene na slovesnosti.
Naš teden civilne družbe služi kot aktualna platforma, na kateri lahko organizirana civilna družba in državljani izrazijo svoja stališča o ključnih temah, od vse hujših podnebnih sprememb, naraščajočih življenjskih stroškov in vse večjih dohodkovnih razlik do rezultatov volitev v letu 2024 po vsem svetu, ki ustvarjajo plodna tla za polarizacijo.
Vabim vas, da sodelujete pri tej pomembni izmenjavi mnenj in v naših razpravah. Izkoristite priložnost, da iz besed nastanejo dejanja. Naša mnenja so pomembna in bodo odmevala, če bomo združeni, aktivni in pripravljeni prispevati k bolj povezani in participativni Evropi. Ne spreglejte te priložnosti – prijavite se zdaj!
Skupina delojemalcev v EESO opozarja, da pri prizadevanjih EU, da ostane konkurenčna v svetovnem gospodarstvu, ne smemo zanemariti težko pridobljenih socialnih in delavskih pravic. Kljub pozivom k večji deregulaciji EU ne sme nazadovati pri ključni zakonodaji, kot je evropski steber socialnih pravic.
Skupina delojemalcev v EESO opozarja, da pri prizadevanjih EU, da ostane konkurenčna v svetovnem gospodarstvu, ne smemo zanemariti težko pridobljenih socialnih in delavskih pravic. Kljub pozivom k večji deregulaciji EU ne sme nazadovati pri ključni zakonodaji, kot je evropski steber socialnih pravic.
Komisija je na podlagi priporočil iz poročil Draghija in Lette objavila sporočilo o kompasu za konkurenčnost, ki naj bi skupaj s predstavljenimi horizontalnimi pobudami spodbudil dejavnosti podjetij. Cilj je okrepiti konkurenčno prednost Evrope.
Skupina delojemalcev je globoko zaskrbljena zaradi možnosti nazadovanja glede socialnih in delavskih pravic, saj se je EU očitno odločila, da bo za vsako ceno tekmovala z drugimi konkurenčnimi gospodarstvi.
Zato je skupina delojemalcev predlagala vrsto mnenj na lastno pobudo, ki vprašanje konkurenčnosti obravnavajo z vidika dodane vrednosti človeškega kapitala. Med temi je predlagano mnenje „Vloga sindikatov pri izboljšanju produktivnosti“, katerega namen bo pokazati, da so gonilna sila produktivnosti v EU (ki vpliva na konkurenčnost) predvsem naložbe v človeški kapital (delavce), poleg naložb v tehnologijo in inovacije.
Pri tem se poudari ključna vloga sindikatov, ki povezujejo posamezne delavce prek kolektivnih pogajanj in delovanja ter vplivajo na dinamiko trga dela, s tem pa pomagajo uresničevati obete konkurenčnega gospodarstva.
Namen prihodnje študije skupine delojemalcev pa bo pregled in ocena stanja zakonodaje EU v zvezi z evropskim stebrom socialnih pravic. Študija bo pomembno orodje za spremljanje socialne politike, saj se pričakuje, da se bo Evropa pri iskanju zlate poti h konkurenčnosti osredotočila predvsem na svoje gospodarstvo.
Skupina delojemalcev bo na aprilski seji interesne skupine Glas delavcev za večjo demokratično udeležbo preučila predlagana prizadevanja za zmanjšanje regulativnih bremen za podjetja – ta veljajo za dejavnik, ki upočasnjuje konkurenčnost Evrope – ter njihov vpliv na zakonodajo EU o varstvu delavcev in okolja, zlasti v okviru skrbnega pregleda glede trajnostnosti in poročanja podjetij o trajnostnosti.
