Geotermalna energija ima v Evropi velik neizkoriščen potencial, zato bi morala Evropska unija nujno sprejeti evropsko strategijo za geotermalno energijo, da bi lahko izkoristili njene prednosti.

EESO je na oktobrskem plenarnem zasedanju predstavil nedvoumno stališče o energiji. V mnenju, ki sta ga pripravila Zsolt Kükedi in Thomas Kattnig, je EESO poudaril, da ima proizvodnja geotermalne energije izjemno nizke emisije toplogrednih plinov in da ima lahko ključno vlogo pri zelenem prehodu EU, saj zmanjšuje njeno odvisnost od fosilnih goriv in lajša razogljičenje.

„Geotermalna energija lahko koristno prispeva k doseganju ciljev podnebne nevtralnosti EU do leta 2050,“ je dejal g. Kükedi. „Njen potencial je neizkoriščen in Evropska komisija bi morala nemudoma pripraviti celovito strategijo za uporabo virov, ki jih nudi,“ je poudaril tudi g. Kattnig.

EESO poudarja, da naložbe v geotermalne elektrarne ne bodo uspešne brez finančne pomoči na nacionalni ravni. Natančneje, za privabljanje in zmanjšanje tveganja začetne naložbe bodo potrebna vladna sredstva in spodbude.

Velja tudi poudariti, da spremembe energetske politike ali financiranja lahko vplivajo na gospodarsko privlačnost geotermalnih projektov.

Pri gradnji geotermalnih elektrarn obstajajo tveganja, ki jih je treba natančno opredeliti, zlasti v smislu učinkov na okolje. Za večjo podporo javnosti je torej bistveno, da se to izvede v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Kljub vsemu pa okoljske in podnebne koristi geotermalne energije odtehtajo tveganja, saj gre za enega najboljših obnovljivih virov energije v smislu rabe zemljišč in virov ter odvisnosti od uvoza. (mp)

Države članice EU bi morale v odnosih s civilno družbo spodbujati vključujoče sodelovanje, odprtost in preglednost na vseh področjih ravnanja z radioaktivnimi odpadki. To velja tako za sedanje kot potencialne gostiteljske skupnosti, zlasti ker bodo v naslednjih desetih letih in pozneje nastajale vse večje količine radioaktivnih odpadkov.

EESO je v mnenju, sprejetem na oktobrskem plenarnem zasedanju, zavzel jasno stališče, da bi bilo treba razpoložljiva sredstva uporabiti za povečanje zmožnosti skupin civilne družbe, zlasti lokalnih skupnosti blizu jedrskih objektov, da neodvisno sodelujejo v projektih in študijah za oceno vključevanja in preglednosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki;

EESO priporoča, naj države članice poročajo o načinih sodelovanja javnosti v postopku odločanja o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in o tem, kako je zagotovljena preglednost. „EESO poziva države članice, naj zagotovijo spremljanje okolja, javnega zdravja in socialno-ekonomskega razvoja na območjih v okolici obratov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter redno objavo podatkov o tem,“ je zapisala poročevalka Alena Mastantuono.

Države članice bi morale prevzeti odgovornost in prihodnjim generacijam ne bi smele naložiti bremena predelave jedrskih odpadkov, ne glede na njihovo naravo, življenjsko dobo ali stopnjo tveganja.

Ker je mogoče velik del uporabljenega jedrskega goriva predelati, bi bilo treba cepljive snovi reciklirati in s tem zmanjšati potrebo po nabavi naravnega urana za obratovanje jedrskih reaktorjev. S strategijami krožnega gospodarstva bi lahko države članice zmanjšale količino odpadkov, ki jih je treba odstraniti, na minimum.

Države članice bi morale zagotoviti, da se pri oceni stroškov razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom upošteva povečanje stroškov skozi čas in da finančna sredstva zadostujejo za kritje dejanskih stroškov, je dejal sopročevalec Christophe Quarez. (mp)