Ta mesec praznujemo 20. obletnico velike širitve EU, ko so maja 2004 državljani Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije postali državljani EU. To ni bilo enostavno, saj je pristop k EU težaven in dolgotrajen proces. Dvajset let pozneje pa lahko rečemo, da je bila širitev leta 2004 zgodba o uspehu.
Ta mesec praznujemo 20. obletnico velike širitve EU, ko so maja 2004 državljani Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije postali državljani EU. To ni bilo enostavno, saj je pristop k EU težaven in dolgotrajen proces. Dvajset let pozneje pa lahko rečemo, da je bila širitev leta 2004 zgodba o uspehu.
EU je tako postala eden največjih enotnih trgov na svetu, s širitvijo pa je bilo ustvarjenih 26 milijonov novih delovnih mest. Vendar uspeha ni mogoče meriti zgolj glede na gospodarske koristi. S širitvijo so se sčasoma odprle meje in na milijone ljudi lahko prosto potuje, dela in živi kjer koli v EU. Kar je bilo včasih privilegij nekaj ljudi, je postala pravica vseh. Doslej je v programu izmenjav Erasmus+ sodelovalo več kot 2,7 milijona študentov iz desetih novih držav članic. V razširjeni EU imajo vsi enake možnosti za uspeh.
To pa ne pomeni, da se ne bi mogli še česa novega naučiti. To je bila prva tovrstna in obsežna širitev, vsekakor pa bi EU še na veliko področjih lahko in morala storiti več. Najprej mora čim prej začeti v svoje delo vključevati države kandidatke. Postopno vključevanje še ne pomeni dejansko pristopa. Tako lahko obe strani ustvarita trdne temelje, se učita druga od druge ter izmenjata izkušnje in mnenja. S tem se vzpostavijo odnosi med ljudmi in spodbuja pravi evropski duh.
Poleg tega temeljna načela EU, kot so demokracija, pravna država ter temeljne pravice in svoboščine, ne smejo biti predmet pogajanj, neupoštevanja teh načel pa ne smemo spregledati. Pravila za pristop vsebujejo jasna merila glede temeljnih načel, nekateri vidiki pa presegajo njihov okvir. EESO kot dom civilne družbe meni, da sta živahna civilna družba in močan socialni dialog ključna elementa dobro delujočih demokracij. Postopno vključevanje civilne družbe iz držav kandidatk v procese EU jim bo omogočilo, da postanejo tako močne, kot je to pred pristopom potrebno. Zato je EESO začel pobudo za sodelovanje držav kandidatk za članstvo v EU. Člani iz držav kandidatk za širitev zdaj sodelujejo z našimi člani EESO pri pripravi mnenj o temah, ki so še posebej pomembne za prihodnje širitve.
Zato bodo člani EESO na majskem plenarnem zasedanju razpravljali o 20. obletnici širitve EU, pri čemer bodo ocenili pretekle dosežke in se ozrli v skupno prihodnost odpornejše, bolj demokratične in enotne EU.
Pogovarjali smo se s Cillianom Lohanom, poročevalcem za mnenje EESO o sodelovanju mladih iz EU in Združenega kraljestva, in ga vprašali o morebitnih koristih sheme za mobilnost mladih, ki jo je predlagala Evropska komisija in podprl EESO. Shema bi mladim državljanom Združenega kraljestva in EU olajšala bivanje, študij in delo v EU oziroma Združenem kraljestvu. Potem ko je Združeno kraljestvo predlagani vseevropski dogovor o prostem gibanju mladih zavrnilo, sprašujemo o drugih možnih pristopih k ponovni vzpostavitvi vezi, ki so bile prekinjene zaradi brexita?
Pogovarjali smo se s Cillianom Lohanom, poročevalcem za mnenje EESO o sodelovanju mladih iz EU in Združenega kraljestva, in ga vprašali o morebitnih koristih sheme za mobilnost mladih, ki jo je predlagala Evropska komisija in podprl EESO. Shema bi mladim državljanom Združenega kraljestva in EU olajšala bivanje, študij in delo v EU oziroma Združenem kraljestvu. Potem ko je Združeno kraljestvo predlagani vseevropski dogovor o prostem gibanju mladih zavrnilo, sprašujemo o drugih možnih pristopih k ponovni vzpostavitvi vezi, ki so bile prekinjene zaradi brexita?
V EESO je bil 24. aprila predvajan ukrajinski dokumentarni film 20 dni v Mariupolu, ki je letos dobil oskarja v kategoriji za najboljši dokumentarni film.
V EESO je bil 24. aprila predvajan ukrajinski dokumentarni film 20 dni v Mariupolu, ki je letos dobil oskarja v kategoriji za najboljši dokumentarni film.
Film pripoveduje o dvajsetih dramatičnih dneh, ki jih je režiser Mstislav Černov s svojimi kolegi preživel februarja in marca 2022, ko so dokumentirali rusko brutalno obleganje mesta Mariupol, glavnega ukrajinskega pristanišča ob Azovskem morju. Černov in njegova ekipa, s katero je delal za Associated Press, so bili zadnji tuji novinarji, ki so ostali v mestu, preden ga je zasedla ruska vojska. Njihovi posnetki in fotografije, ki prikazujejo tudi veliko bombardiranje porodnišnice in mestnega gledališča, ki je služilo kot zatočišče za otroke, so obkrožili svet in pričali o grozotah, ki jih ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu povzroča ruska vojska.
Film 20 dni v Mariupolu je poleg oskarja prejel še številne druge prestižne nagrade, vključno s filmsko nagrado BAFTA za najboljši dokumentarec in nagrado občinstva za dokumentarni film v okviru svetovne kinematografije na festivalu Sundance.
Predvajanja v EESO so se udeležili predsednik EESO Oliver Röpke in ugledni gostje, med njimi tudi vodja misije Ukrajine pri EU Vsevolod Čencov in eden glavnih protagonistov filma Jevhen Tuzov.
„Spomnimo se naše pomembne dolžnosti, da pričamo o zgodovini. Sporočilo tega filma je jasno: svetu želi pokazati, kaj prinese sovraštvo. Ne pozabimo na žrtve ukrajinskega ljudstva, niti odpornosti, ki jo je pokazalo med okupacijo. Možnost, da Ukrajina postane država članica EU, ne priča le o naših skupnih vrednotah, temveč vzbuja tudi upanje na svetlejšo prihodnost,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
„Film 20 dni v Mariupolu ponuja grozljiv, a bistven pogled na trpljenje, ki ga povzroča ruska agresija. Ponosen sem, da naš Odbor neomajno stoji ob strani Ukrajini in njeni aktivni civilni družbi v teh težkih časih in vaša prisotnost nocoj nam ogromno pomeni,“ je dejal podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurentiu Plosceanu. EESO odločno podpira Ukrajino in njeno civilno družbo od prvega dne ruske vojne agresije ter prek platforme civilne družbe EU-Ukrajina krepi sodelovanje z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe. Vzpostavil je vozlišče za Ukrajino in ukrajinskim organizacijam civilne družbe v Belgiji nudi prostor za delo. Začel je pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, da bi delil strokovno znanje EESO z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe. Delegacija EESO na visoki ravni, ki jo je vodil g. Röpke, je novembra obiskala Ukrajino, kjer se je sestala z ministrico za gospodarstvo Julijo Sviridenko ter s predstavniki ukrajinskega parlamenta in civilne družbe. Člani EESO so se poklonili ukrajinskim žrtvam vojne na vojnih spomenikih v državi.
Ogled filma, ki je bil organiziran na pobudo latvijskega člana EESO Andrisa Gobiņša, je še en izraz solidarnosti evropske civilne družbe z Ukrajino in njenimi prebivalci. Občinstvo si je ob glavnem dogodku lahko ogledalo tudi fotografsko razstavo o Mariupolu med obleganjem, organizirano v sodelovanju z združenjem Ukra-Bel.
Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Glede na to, da so evropske volitve 2024 tik pred vrati, smo tokratno oddajo namenili upanjem in pomislekom treh skupin, katerih glas oblikovalci politik pogosto spregledajo: invalidi, starejši in mladi.
Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Glede na to, da so evropske volitve 2024 tik pred vrati, smo tokratno oddajo namenili upanjem in pomislekom treh skupin, katerih glas oblikovalci politik pogosto spregledajo: invalidi, starejši in mladi.
Naši gostje so: Milan Šveřepa, predsednik združenja Inclusion Europe, ki je spregovoril o dostopnosti letošnjih evropskih volitev; mladinska aktivistka in vplivnica Nina Skočak, ki nam je povedala, kaj je na kocki za mlade; in dr. Heidrun Mollenkopf, predsednice platforme AGE, ki se zavzema za pravice starejših občanov, ki je pojasnila, ali se starejši počutijo vključene v predvolilne razprave ali pa jih politiki odslovijo in odpišejo. Podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurențiu Plosceanu je spregovoril o tem, kako si EESO prizadeva še naprej krepiti glas civilne družbe in poskrbeti za to, da ranljive skupine ne bodo odrinjene na rob.
Prisluhnite našemu podkastu, uporabite svoj glas in povejte svoje mnenje. Oblikujte Evropo, kot si jo želite!
Gibanje ljudi po EU vsem prinaša številne koristi. Še posebej pomembno je gibanje mladih, saj jim omogoča, da spoznajo različne kulture in načine življenja v drugih evropskih državah. Tako tudi spoznajo, da imamo vsi veliko skupnega. Obisk druge države zaradi dela ali študija nam pomaga razumeti našo skupno človečnost. Ne glede na različne jezike, prehranske navade ali vreme si delimo toliko stvari – odnose z družino in prijatelji, upe in boja, izzive in priložnosti.
Gibanje ljudi po EU vsem prinaša številne koristi. Še posebej pomembno je gibanje mladih, saj jim omogoča, da spoznajo različne kulture in načine življenja v drugih evropskih državah. Tako tudi spoznajo, da imamo vsi veliko skupnega. Obisk druge države zaradi dela ali študija nam pomaga razumeti našo skupno človečnost. Ne glede na različne jezike, prehranske navade ali vreme si delimo toliko stvari – odnose z družino in prijatelji, upe in boja, izzive in priložnosti.
Prav te izmenjave med državami ustvarjajo družbo odraslih, ki so naklonjeni drugim ljudem in jih razumejo. Prebivalce v sosednjih evropskih državah ne vidijo več kot neznance, temveč kot prijatelje.
Ne smemo podcenjevati pomena tega pri ohranjanju miru in stabilnosti na naši celini. Gibanje mladih je temelj stalnega sodelovanja in povezovanja.
V zvezi s tem sem predlagal mnenje na lastno pobudo o mobilnosti mladih in odnosih med mladimi v EU po brexitu. V sodelovanju s kolegi, osebjem in člani smo se obširno posvetovali z zadevnimi skupinami. Med njimi so bili predstavniki EU in Združenega kraljestva, ki so se sestajali prek spleta in osebno, razširjali ankete in izmenjevali elektronsko pošto. Naše delo je na glasovanju na plenarnem zasedanju EESO prejelo prepričljivo podporo.
Evropske institucije so se odzvale z obsežno ponudbo izboljšanih programov mobilnosti za mlade v Združenem kraljestvu. Združeno kraljestvo je sicer to pobudo v svojem prvem odzivu zavrnilo, vendar si bomo še naprej prizadevali, da prikažemo koristi za vse strani.
Poudarjamo, da koristi od programov, kot sta Erasmus+ ali Ustvarjalna Evropa, nimajo le univerzitetni študentje ali tisti, ki se redno izobražujejo. Tovrstne evropske pobude mladim iz vseh družbenih okolij omogočajo dostop do programov izmenjav in izkušenj, ki ga je sicer težko pridobiti.
Navaden izračun finančnih stroškov na eni strani in donosa na drugi je le eden od vidikov vrednosti teh pobud. Dejanska vrednost mobilnosti in izmenjav je v skupnih izkušnjah in razumevanju. Za ustvarjanje živahne in večkulturne celine so potrebni stiki in gibanje ljudi, za kar si bomo v EESO prizadevali tudi v prihodnosti. Še naprej sodelujemo s civilno družbo v Združenem kraljestvu, da sledimo svojim načelom in služimo kot zgled.
Sklenili smo memoranduma o soglasju z združenjem organizacij civilne družbe v Združenem kraljestvu Civil Society Alliance in s škotskim svetovalnim forumom o Evropi Scottish Advisory Forum on Europe (v sodelovanju z nekdanjo članico EESO Irene Oldfather). To delo bomo nadaljevali in ga okrepili. Mladinski sektor ima vodilno vlogo v nemirnih časih, tudi na področju podnebnih ukrepov. Sodelujmo na institucionalni ravni, da bi mladim ponudili vsa orodja, ki jih potrebujejo za okrepitev svojega dela, in izkoristimo moč mladih za svetlejšo prihodnost za vse nas.
Evropski načrt za boj proti raku: za zanesljivo oskrbo z medicinskimi radioaktivnimi izotopi
