Pripravništva mladim omogočajo, da se za namene usmerjanja in usposabljanja seznanijo s svetom dela. Po vsej Evropi so se precej razvila, tudi zahvaljujoč programu evropskega jamstva za mlade. Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 je dalo državam članicam dragocene smernice za izvajanje tega instrumenta.
Pripravništva mladim omogočajo, da se za namene usmerjanja in usposabljanja seznanijo s svetom dela. Po vsej Evropi so se precej razvila, tudi zahvaljujoč programu evropskega jamstva za mlade. Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 je dalo državam članicam dragocene smernice za izvajanje instrumenta.
Žal je sčasoma pri opravljanju pripravništev prihajalo do zlorab in izkrivljanj, večalo se je število primerov izkoriščanja mladih pripravnikov za nadomeščanje delavcev, kot poceni delovne sile, ki nima dostopa do ustreznih zaščitnih ukrepov in socialne zaščite.
Zato EESO podpira cilj Evropske komisije, da izboljša okvir za kakovost pripravništev po vsej Evropi, zlasti s krepitvijo vsebin učenja in usposabljanja ter z bojem proti zlorabi in nepravilni uporabi pripravništev.
Vendar predloga Komisije — posodobljeno priporočilo Sveta in direktiva — obravnavata le nekatera vprašanja in imata nekaj problematičnih vidikov:
nanašata se na vse oblike pripravništev, brez razlikovanj, in ne upoštevata ustrezno obstoječih razlik med različnimi vrstami pripravništev in njihovimi nameni ali različnimi uporabami v državah članicah;
ukrepi za preprečevanje zlorabe pripravništev na začetku dobavne verige niso predvideni, prav tako ni zavezujočih pravil za dvig standardov kakovosti;
v predlogu direktive je področje uporabe omejeno le na pripravnike, ki štejejo za delavce ali so v delovnem razmerju – kar se dogaja v manj kot polovici držav članic – torej omejuje obseg upravičencev, zato obstaja tveganje, da ne bo pričakovanih rezultatov.
Menim, da bi bilo treba za izboljšanje pripravništev najprej določiti minimalna merila kakovosti za vsako vrsto pripravništva, kar bi vnaprej omejilo njihovo uporabo. Ta merila bi morala vsebovati osnovne zaščitne ukrepe in močan poudarek na usposabljanju, pa tudi zaveze za preprečevanje vseh primerov zlorabe z ustreznimi ukrepi, vključno s krepitvijo sistema inšpekcijskih pregledov.
Čeprav na splošno ne moremo govoriti o plačah, saj pripravniki v večini primerov ne štejejo za delavce in pripravništvo večinoma poteka zunaj okvira zaposlitve, bi bilo treba pripravništvo narediti vsem dostopno. Pomembno bi bilo ukiniti neplačano pripravništvo z uvedbo obveznega nadomestila, ki ni določeno le na podlagi nalog in odgovornosti, ki jih zajema pripravništvo, temveč tudi na podlagi morebitnih stroškov, ki jih imajo s tem pripravniki.
Nazadnje bi bilo treba bolj upoštevati vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji pri izvajanju uredbe na nacionalni ravni ter pri spremljanju in nadzoru uporabe tega instrumenta.
Rieke Smit, urednica portala Social News Daily/ #UseTheNews
Naša posebna gostja je Rieke Smit, mlada novinarka, ki dela v okviru #UseTheNews, pobude nemške tiskovne agencije DPA, ki se osredotoča na to, kako generacija Z uporablja novice, in si prizadeva za izboljšanje medijske pismenosti. Podatki kažejo, da novice zanimajo manj kot tretjino oseb, starih od 18 do 24 let, in da jih 23 % od teh prejme novice izključno iz TikToka, zato Rieke piše o tem, kako doseči generacijo Z ne le na TikToku, temveč tudi na drugih platformah družbenih medijev – in pri njih sprožiti zanimanje za pomembne novice, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Rieke Smit, urednica portala Social News Daily/ #UseTheNews
Naša posebna gostja je Rieke Smit, mlada novinarka, ki dela v okviru #UseTheNews, pobude nemške tiskovne agencije DPA, ki se osredotoča na to, kako generacija Z uporablja novice, in si prizadeva za izboljšanje medijske pismenosti. Podatki kažejo, da novice zanimajo manj kot tretjino oseb, starih od 18 do 24 let, in da jih 23 % od teh prejme novice izključno iz TikToka, zato Rieke piše o tem, kako doseči generacijo Z ne le na TikToku, temveč tudi na drugih platformah družbenih medijev – in pri njih sprožiti zanimanje za pomembne novice, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Izgubljamo celo generacijo – vsaj tako se zdi. Generacije Z novice ne dosegajo več. Manj kot tretjina oseb, starih od 18 do 24 let, se zanima za novice. Pod 18. letom starosti je ta odstotek še višji.
Pojav na splošno ni nov. Vsi smo že slišali za utrujenost od novic in izogibanje novicam. Temu je treba dodati še vse večji pomen vplivnežev in platform, ki ponujajo kratke videoposnetke, kar poteka zlasti med mladimi, kot je bilo potrjeno v najnovejšem Poročilu o digitalnih novicah, ki ga je pripravil Reutersov inštitut za proučevanje novinarstva.
Mladi se vse manj zanimajo za novice, saj na platformah, kot je TikTok, težko najdejo zaupanja vredne novice, pa tudi zato, ker se ne zavedajo, da novice vplivajo na njihovo življenje. To je poudarjeno v eni od študij v okviru #UseTheNews, ki jo je opravilo 16-letno dekle in ki osvetljuje ta zaskrbljujoč trend. Pomembno vprašanje je: kako doseči generacijo TikTok?
Prvič, biti moramo na platformah, na katerih so tudi oni – z novicami, stališči in informacijami iz ozadja. Nato moramo mladim pokazati, zakaj je obveščenost tako pomembna za njihovo življenje. S tem pa tudi, kot po naključju, krepimo njihovo medijsko pismenost.
To je tudi cilj pobude #UseTheNews in uredniške ekipe Social News Daily, ki je letos razglasila „leto novic“, da bi z večjo pismenostjo na področju novic okrepila družbo, zlasti najstnike in mlade odrasle, ter demokracijo.
Social News Daily se tega loteva z novicami na TikToku, Instagramu in YouTubu. Novice v družbenih medijih? Kako to deluje? Z uporabo metod, ki so jih njihovi ustvarjalci razumeli mnogo prej kot mi: se ličiš, kuhaš ali greš na sprehod, obenem pa govoriš o resnih temah. To je prav to, kar počnemo pri Social News Daily, vendar z novicami.
Preskušamo se v prilagajanju na gledalske navade potrošnikov. Pomembne teme strnemo v 40-sekundne videoposnetke in vprašanje, zakaj je to pomembno za današnjo 16 let staro osebo.
Poleg tega uporabljamo klikolovko (angl. clickbait), čeprav se držimo novinarskih standardov. Zakaj? Na TikToku imate le dve sekundi časa, da nekomu zbudite pozornost. Če vaš videoposnetek v teh nekaj trenutkih ni dovolj zanimiv, ga nihče ne bo gledal. Zato začnemo s provokativnim vprašanjem ali nenavadnim dejstvom, ki pritegne pozornost in nanj lahko kliknemo, vendar pa odgovore damo šele na koncu videoposnetka. Ljudi tako zadržimo in nehote uporabljajo novinarske vsebine. Je to vse?
Ali je dovolj biti medijski portal v družbenih medijih? Kratek odgovor je ne. Potrebnih je več stikov med mladimi in novinarji. Okrepiti je treba zaupanje v medije in preglednost novinarstva. Treba je na primer spodbuditi učitelje k promociji medijskih kompetenc v šoli ali krepiti stike med šolo in uredniškimi pisarnami, kot to počnemo z našimi „projekti za zgled“ in „novičarskimi tabori“ v okviru #UseTheNews.
Uspešni bomo le, če bomo tam, kjer so mladi: v šolah, na festivalih, v družbenih medijih in če se bomo z njimi pogovarjali o lažnih novicah, medijih in njihovem pomenu. Le tako mogoče z novicami ponovno doseči generacijo Z.
Rieke kot urednica na delovnem mestu vsakodnevno spremlja uredniško delo Social News Daily (SND). Od leta 2021 je na različnih položajih pri #UseTheNews, trenutno je odgovorna za načrtovanje, usklajevanje in odobritev prispevkov SND. Po dodiplomskem in magistrskem študiju, osredotočenem na novinarstvo in humanitarno pomoč, je opravila pripravništvo na FUNKE Zentralredaktion.
#UseTheNews (UTN), pobuda nemške tiskovne agencije DPA, se posveča preučevanju medijskih kompetenc mladih. S pomočjo Inštituta za medijske raziskave v Leibnizu razvijajo inovativne oblike novic v laboratoriju za pismenost na področju novic in v redakciji za družbene novice . Poleg tega UTN pripravlja delavnice in gradivo za učitelje. Projekt podpirajo številni partnerji s področij medijev, izobraževanja in raziskav ter odbor skrbnikov, ki ga sestavljajo znane osebnosti iz medijev in politike.
Direktiva o pripravništvih in okrepljeni okvir za kakovost pripravništev
Dvajset let po pridružitvi Slovenije Evropski uniji je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v Ljubljani zbral politične voditelje in vodilne predstavnike civilne družbe, da bi obeležili to simbolično obletnico. Ob tem je poudaril temeljne koristi članstva v EU in ponovno potrdil, da je prihodnost regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji.
Dvajset let po pridružitvi Slovenije Evropski uniji je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v Ljubljani zbral politične voditelje in vodilne predstavnike civilne družbe, da bi obeležili to simbolično obletnico. Ob tem je poudaril temeljne koristi članstva v EU in ponovno potrdil, da je prihodnost regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji.
Na konferenci z naslovom Nadaljevanje zgodbe o uspehu širitve EU – koristi za Zahodni Balkan pred pristopom, ki jo je EESO organiziral v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Fundacijo za odprto družbo – Zahodni Balkan, so bile poudarjene potrebne reforme za napredek na pristopni poti, vključno s pomenom spoštovanja temeljnih vrednot EU.
Poleg predsednika Oliverja Röpkeja so se konference udeležili tudi slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, slovenski minister za delo Luka Mesec in generalna sekretarka Sveta za regionalno sodelovanje Majlinda Bregu.
Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril: „Zahodni Balkan sodi v EU; vse do tedaj naša družina v EU ne bo popolna. Lahko se zanesete na to, da bo EESO ohranil prizadevanja in septembra organiziral vrh civilne družbe o širitvi.“
Slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je dejala: „Verjamem, da v aktualnih geopolitičnih razmerah potrebujemo drug drugega bolj kot kdajkoli prej. Širitev EU je nujna. Za ta proces potrebujemo civilno družbo, nevladne organizacije, da vršijo pritisk na politiko in vlade, da se premika v smeri približevanja k EU.“
Slovenski minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je povedal: „Slovenija in države Zahodnega Balkana imajo dolgo skupno zgodovino. Naš skupen dom je Evropska unija, zato si bom skupaj s slovensko vlado prizadeval, da olajšamo pristop držav zahodnega Balkana k Evropski uniji.“ (mt)
Skoraj polovica pripravnikov v EU za svoje delo ne prejema plačila, veliko pa jih opravlja navidezna pripravništva kot poceni delovna sila brez dostopa do socialne zaščite ali drugih pravic. Nedavni predlog Evropske komisije za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU je sicer dobrodošel kot korak v pravo smer, vendar je deležen kritik, ker ni dovolj daljnosežen. Poročevalko za mnenje Direktiva o pripravništvih in okrepljeni okvir za kakovost pripravništev Nicoletto Merlo smo prosili, naj nam predstavi, kako EESO gleda na predlog Komisije, in z nami deli njegove predloge o tem, kako izboljšati kakovost pripravništev in poskrbeti, da bodo dostopna vsem, ne le mladim, ki si jih lahko privoščijo.
Skoraj polovica pripravnikov v EU za svoje delo ne prejema plačila, veliko pa jih opravlja navidezna pripravništva kot poceni delovna sila brez dostopa do socialne zaščite ali drugih pravic. Nedavni predlog Evropske komisije za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU je sicer dobrodošel kot korak v pravo smer, vendar je deležen kritik, ker ni dovolj daljnosežen. Poročevalko za mnenje Direktiva o pripravništvih in okrepljeni okvir za kakovost pripravništev Nicoletto Merlo smo prosili, naj nam predstavi, kako EESO gleda na predlog Komisije, in z nami deli njegove predloge o tem, kako izboljšati kakovost pripravništev in poskrbeti, da bodo dostopna vsem, ne le mladim, ki si jih lahko privoščijo.
Mladi v Albaniji bodo imeli izjemno pomembno vlogo pri približevanju države Evropski uniji. Vendar pa njihova pripravljenost, da postanejo nosilci sprememb, in njihovo navdušenje nad EU pogosto nista podprta z ustreznimi sredstvi, ki bi jim omogočala smiselno sodelovanje v programih, projektih in odločanju. Potrebno je vsestransko usklajevanje med deležniki, ki se bo osredotočalo na mlade, meni naša posebna gostja, izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa Dafina Peci.
Mladi v Albaniji bodo imeli izjemno pomembno vlogo pri približevanju države Evropski uniji. Vendar pa njihova pripravljenost, da postanejo nosilci sprememb, in njihovo navdušenje nad EU pogosto nista podprta z ustreznimi sredstvi, ki bi jim omogočala smiselno sodelovanje v programih, projektih in odločanju. Potrebno je vsestransko usklajevanje med deležniki, ki se bo osredotočalo na mlade, meni naša posebna gostja, izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa Dafina Peci.
Dafina Peci je postala izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa leta 2016, potem ko je bila dve leti zapored njegovega predsednica. Od leta 2017 poučuje tudi na oddelku za politične vede Univerze v Tirani. Bila je članica delovne skupine za ustanovitev regionalnega urada za sodelovanje mladih, nato pa je zastopala Albanijo v njegovem svetu direktorjev in bila predstavnica mladih v njegovem upravnem odboru. Ima diplomo iz političnih ved in mednarodnih odnosov ter magisterij iz regionalnih politik in varnosti. Zaključila je tudi podiplomsko specializacijo na področju varnosti po konfliktih, gradnje miru in institucij za posredovanje.
Mladi so pomembni sodelavci, in to ne le kot prihodnji voditelji, temveč tukaj in zdaj. Njihov zagon, domišljija in želja po tem, da bi uresničili odlične zamisli, so bistvenega pomena za napredek družbe. Dejavno udejstvovanje mladih spodbuja demokratične vrednote, družbeni napredek in osebno rast. Nosilcem odločanja omogoča, da se seznanijo s težavami, ki jim je treba nameniti pozornost.
Mladi so pomembni sodelavci, in to ne le kot prihodnji voditelji, temveč tukaj in zdaj. Njihov zagon, domišljija in želja po tem, da bi uresničili odlične zamisli, so bistvenega pomena za napredek družbe. Dejavno udejstvovanje mladih spodbuja demokratične vrednote, družbeni napredek in osebno rast. Nosilcem odločanja omogoča, da se seznanijo s težavami, ki jim je treba nameniti pozornost.
Mladi v Albaniji so zelo navdušeni nad približevanjem Evropski uniji, vendar to navdušenje ni podprto z ustreznimi informacijami, znanjem ali orodji za sodelovanje.
Albanija bi lahko veliko pridobila, tako da bi mlade opolnomočila za njihovo smiselno sodelovanje v programih in projektih. To bi mladim Albancem pomagalo izraziti njihove potrebe in prednostne naloge ter delovati za spremembe, ki jih želijo videti.
Albanski nacionalni mladinski kongres je pri sodelovanju z mladimi velik del svojih prizadevanj usmeril v vprašanje, v kolikšni meri lahko aktivizem civilne družbe in udejstvovanje mladih spremenita družbo. Da bi okrepili dejavnosti in udeležbo mladih v albanskem procesu vključevanja v EU, je nujno treba resno razmisliti o pridobljenih izkušnjah, začenši s trdnimi partnerstvi, ki bodo dali prednost mladim, vlaganjem v mlade kot dragoceno naložbo in spodbujanjem večje sinergije med vsemi ustreznimi deležniki. Vse to je po mojem mnenju bistvenega pomena.
Partnerstvo z mladimi in civilno družbo za pospešitev procesa vključevanja Albanije v EU
Razen tega, da so mladi naše resnično upanje, so tudi glavni nosilci sprememb, ki Albaniji pomagajo pri napredovanju – ne le na poti boljše prihodnosti, temveč tudi najboljše možne sedanjosti. Imajo pogum, ideale in voljo, da udejanjijo celo najtežje uresničljive koncepte. Mladostniki, ki dejavno sodelujejo v družbi, ne le krepijo svojo osebno in družbeno rast, temveč tudi spodbujajo bolj demokratično družbo in nosilcem odločanja ponujajo dragocene vpoglede v vrsto vprašanj in pojavov, ki terjajo rešitve. Opolnomočenje in angažiranost mladih z njihovo smiselno udeležbo v dejavnostih in programih, ki obravnavajo njihove potrebe in cilje, bi bila za Albanijo izjemno koristna.
Sodelovanje ni le koncept temeljnih človekovih pravic, temveč je tudi praktično sredstvo za spodbujanje aktivnega državljanstva za vse. Čeprav sta glasovanje na volitvah in kandidiranje za funkcijo bistvena elementa demokratičnega udejstvovanja, sodelovanje mladih v vsakdanjem življenju zajema mnogo več. Predpogoji za aktivno državljanstvo vključujejo pravico in priložnosti za sodelovanje, pa tudi sredstva, prostor, orodja in po potrebi finančno podporo, s čimer je mogoče vplivati na odločanje in sodelovati pri ukrepih in dejavnostih, ki krepijo in vzdržujejo družbo ter jo delajo odpornejšo.
V tem smislu je razširitev mrež organizacij civilne družbe bistvena pomena za zagotavljanje dodatnih prostorov za vključevanje mladih in njihovo opolnomočenje. Organizacije civilne družbe lahko poiščejo najboljše prakse, se učijo druga od druge, izmenjujejo informacije in odkrivajo nove zamisli prek sodelovanja, vzpostavljanja mrež in ustvarjanja sinergije. Hkrati jim to omogoča uporabo dodatnih sredstev v okviru stebrov njihovega skupnega dela ter usklajevanje politik in programov. Organizacije civilne družbe s svojimi dejavnostmi mlade opolnomočijo, kar prispeva tudi h krepitvi zastopanosti in participacije skupin mladih v družbi.
Upam, da se bodo te dejavnosti razširile in predstavljale klic k aktivizmu mladih in civilne družbe, da bi izkoristili potencial in inovacije, ki jih lahko mladi prinesejo albanski družbi in tako izrišejo pot za socialno, kulturno in gospodarsko rast.
Da pa bi okrepili smiselno dejavno udeležbo mladih, njihovo zastopanost in vodenje v družbi, je treba še veliko postoriti. Vključevanje mladih bi moralo spremljati tudi ustvarjanje in prednostno razvrščanje prostorov, ki bi jim nudili dostop do informacij in priložnosti za dialog in izmenjavo znanja z vrstniki, deležniki in nosilci odločanja.
Ocena učinka z vidika mladih je orodje EU, katerega namen je zagotoviti večjo udeležbo mladih pri oblikovanju politik. V EESO se je pravkar zaključil postopek za prijave za oceno učinka z vidika mladih, predsednica skupine EESO za mlade Katrīna Leitāne pa je z nami delila, kaj bo to prineslo mladinskim organizacijam, ki bodo izbrane za sodelovanje pri delu EESO.
Ocena učinka z vidika mladih je orodje EU, katerega namen je zagotoviti večjo udeležbo mladih pri oblikovanju politik. V EESO se je pravkar zaključil postopek za prijave za oceno učinka z vidika mladih, predsednica skupine EESO za mlade Katrīna Leitāne pa je z nami delila, kaj bo to prineslo mladinskim organizacijam, ki bodo izbrane za sodelovanje pri delu EESO.
