EESO vlade v času vse večjih svetovnih napetosti poziva, naj se osredotočijo na biotsko raznovrstnost kot ključno rešitev trojne krize planeta (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in dezertifikacija). V septembra sprejetem mnenju je poudaril, da bo konferenca COP16 pomembna priložnost za pospešitev svetovnih prizadevanj za zaščito ekosistemov.
„Brez biotske raznovrstnosti bodo propadli ekosistemi in gospodarstva, saj je več kot polovica svetovnega BDP in 40 % delovnih mest neposredno odvisnih od narave,“ je povedal Arnaud Schwartz, poročevalec za to mnenje.
EESO poudarja, da je treba biotsko raznovrstnost kot temelj ekosistemov, blaginje ljudi in gospodarstva vključiti v številna področja politike, kot so podnebje, kmetijstvo in trgovina, in jih ne obravnavati ločeno. Trgovinski sporazumi bi morali denimo spodbujati trajnostnost, da z uporabo blaga in tehnologij ne bi prispevali h krčenju gozdov in uničevanju habitatov.
Nujno je tudi zagotoviti finančno podporo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zgolj javno financiranje ni dovolj, potrebna je kombinacija javnih, zasebnih in inovativnih finančnih mehanizmov.
EESO poziva EU, naj podpre države svetovnega juga pri varstvu biotske raznovrstnosti in se zavzema za postopno odpravo subvencij, ki škodijo biotski raznovrstnosti, zlasti subvencij, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv. Te subvencije bi morali nameniti za obnovo ekosistemov, da bi se lahko z uporabo sonaravnih rešitev, kot so pogozdovanje, trajnostno kmetijstvo in obnova mokrišč, spoprijeli tako s podnebnimi spremembami kot z izgubo biotske raznovrstnosti.
EESO je poleg tega poudaril pomen pristopa „eno zdravje“, ki povezuje zdravje ljudi, živali in okolja. Zdravi ekosistemi zagotavljajo ključne storitve, kot so opraševanje, sekvestracija ogljika in filtriranje vode, ki prispevajo k blaginji ljudi. Upad biotske raznovrstnosti ogroža odpornost ekosistemov in povečuje tveganje za pojav zoonotskih bolezni, kot je COVID-19.
EESO je pozval tudi k večji vključenosti mladih v odločanje. Predlagal je vzpostavitev funkcije izvršnega podpredsednika Evropske komisije za prihodnje generacije, da se poskrbi za dolgoročno trajnostnost in blaginjo, ki morata imeti prednost pred kratkoročnimi koristmi. (ks)
S Sandro Parthie, poročevalko za mnenje Umetna inteligenca za splošne namene: kako naprej po aktu o umetni inteligenci smo govorili o aktu o umetni inteligenci. Konkretno, zakaj je tako pomembno zagotoviti, da se ta zakonodajni akt ustrezno izvaja v zvezi z umetnointeligenčnimi modeli za splošne namene in načinom njihovega upravljanja. Kako lahko proizvedemo konkurenčno umetno inteligenco v EU in zakaj je to pomembno?
S Sandro Parthie, poročevalko za mnenje Umetna inteligenca za splošne namene: kako naprej po aktu o umetni inteligenci smo govorili o aktu o umetni inteligenci. Konkretno, zakaj je tako pomembno zagotoviti, da se ta zakonodajni akt ustrezno izvaja v zvezi z umetnointeligenčnimi modeli za splošne namene in načinom njihovega upravljanja. Kako lahko proizvedemo konkurenčno umetno inteligenco v EU in zakaj je to pomembno?
Krzysztof Balon, poročevalec za mnenje EESO Spodbujanje evropske medgeneracijske solidarnosti – za horizontalni pristop EU
V Pogodbi o Evropski uniji je zapisano, da „Unija [...] spodbuja [...] solidarnost med generacijami [...]“.
Starizem, predsodki glede nekaterih starostnih skupin in demografski trendi skupaj s številnimi krizami razdvajajo evropsko družbo in preprečujejo dejansko vključevanje in udeležbo. Ta vprašanja ne zadevajo le starejših generacij, saj se bodo prej ko slej s tem srečale tudi sedanje mlajše generacije.
Hkrati bi medgeneracijski dialog in pozitivni vplivi na gospodarski razvoj trajnostno pokrili potrebe različnih generacij ter okrepili demokracijo in socialno kohezijo. Medgeneracijski dialog bi deloval kot oblika civilnega dialoga.
Zato potrebujemo nov politični pristop k medgeneracijski solidarnosti – in sicer nemudoma!
EESO zato poziva Evropsko komisijo, naj objavi zeleno knjigo o medgeneracijski solidarnosti. Ta bi morala vsebovati predloge iz mnenja EESO o spodbujanju evropske medgeneracijske solidarnosti, vključno s tistimi, ki so povezani s svetom dela, pokojninskimi sistemi ter zdravstvenimi storitvami in storitvami oskrbe. Države članice pa bi morale izmenjati primere najboljše prakse na teh področjih. V podporo tem prizadevanjem bi bilo treba medgeneracijsko solidarnost opredeliti kot enega od ciljev uredb o Evropskem socialnem skladu za obdobje 2027–2034.
Organizacije civilne družbe in socialni partnerji imajo ključno vlogo pri načrtovanju in izvajanju konkretnih politik. EESO bi moral vzpostaviti forum za medgeneracijsko solidarnost, ki bi bil platforma za izmenjavo informacij in izkušenj ter razvoj novih zamisli v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki. Forum, v katerem bi sodelovala tudi Evropska komisija, bi lahko spremljal tudi izvajanje in razvoj pristopa medgeneracijske solidarnosti po vsej EU.
Organizacije civilne družbe, posamezniki in zasebna podjetja lahko svoje nepridobitne projekte prijavijo za nagrado EESO, namenjeno boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Organizacije civilne družbe, posamezniki in zasebna podjetja lahko svoje nepridobitne projekte prijavijo za nagrado EESO, namenjeno boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je objavil razpis za podelitev 15. nagrade za civilno družbo. Letos želi posebej nagraditi uspešne, inovativne in ustvarjalne nepridobitne pobude in dejavnosti v Evropski uniji, ki so namenjene boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Sklad za nagrado znaša 50 000 EUR, razdeljen pa bo med največ pet nagrajencev. Rok za oddajo prijav je 7. november 2024 do 10.00. Slavnostna podelitev nagrad bo med tednom civilne družbe, ki ga bo EESO organiziral marca leta 2025.
Za nagrado se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v EU in dejavne na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Prijavijo se lahko tudi posamezniki, ki prebivajo v EU, ter podjetja, ki so registrirana ali poslujejo v EU, pod pogojem, da izvajajo izključno nepridobitne projekte.
Upoštevani bodo samo projekti in pobude, ki se izvajajo v EU. Biti morajo že izvedeni ali pa se še izvajati. Opis vseh zahtev in spletno prijavnico najdete na spletni strani EESO, posvečeni nagradi za civilno družbo.
Za nagrado lahko predlagate dejavnosti in/ali pobude z mnogih področij, kot so opredelitev posameznih in kolektivnih dejavnikov škodljive polarizacije, prizadevanja za pregledno financiranje organizacij, boj proti vse manjši pluralnosti medijev, spodbujanje njihove svobode, raznolikosti in neodvisnosti ter boj proti dezinformacijam in lažnim novicam.
Cilj te osrednje nagrade EESO za civilno družbo je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanje skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje. Nagrada je vsako leto osredotočena na eno od tem, ki so posebej aktualne za EU. (lm)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po imenovanju komisarja za demokracijo, pravosodje in pravno državo poziva k strožjim ukrepom EU na področju pravne države in temeljnih pravic.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po imenovanju komisarja za demokracijo, pravosodje in pravno državo poziva k strožjim ukrepom EU na področju pravne države in temeljnih pravic.
EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju gostil razpravo o demokraciji, med katero so bile predstavljene možnosti za odločnejši odziv EU na kršitve načel pravne države in spodkopavanje demokracije. Beseda je tekla tudi o napovedi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o ustanovitvi dolgo pričakovane platforme civilne družbe.
EESO se za tako platformo zavzema že od leta 2016. Platforma naj bi civilni družbi dala večjo vlogo pri oblikovanju politik EU ter organizacijam ponudila prepotreben prostor za sodelovanje z institucijami EU in podporo pri odločitvah o ključnih vprašanjih, kot so neodvisnost sodstva in demokratične svoboščine.
Joachim Herrmann iz generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje je predstavil najnovejše poročilo o stanju pravne države. Poudaril je, da ta po novem zajema tudi države pristopnice k EU in posledice za enotni trg.
Kevin Casas-Zamora iz Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah je pohvalil prizadevanja EU. Hkrati je opozoril na nazadovanje demokracije in pozval k večji vključitvi civilne družbe in podrobnejšim poročilom o stanju pravne države. Alexandrina Najmowicz iz Evropskega državljanskega foruma je pozvala k jasnejšim priporočilom in sistemu zgodnjega opozarjanja, da bi preprečili nadaljnje nazadovanje demokracije.
Udeleženci so med razpravo posvarili pred samozadovoljstvom in poudarili, da je treba obravnavati vse večjo zaskrbljenost zaradi avtoritarizma, groženj neodvisnosti sodstva in krčenja državljanskega prostora. Jerzy Pomianowski, direktor Evropske ustanove za demokracijo, je opozoril, da bi se lahko zapostavljanje demokracije zaradi bolj aktualnih vprašanjih, kot so migracije in varnost, maščevalo. Pozval je, naj se 5 % razvojne pomoči nameni za demokratične programe.
EESO je v razpravi poudaril nepogrešljivo vlogo civilne družbe pri zaščiti pravne države in pozval k njeni večji vključenosti v oblikovanje politik EU. Vzpostavitev platforme civilne družbe je skupaj z obnovljeno zavezanostjo temeljnim pravicam ključnega pomena za prihodnost demokracije v EU. (gb)
Glede na sedanje številne krize EESO poziva novi Evropski parlament in novo Komisijo, naj izkoristita raznoliko zastopanost v EESO za okrepitev Evropske unije.
V novem zakonodajnem obdobju bi si bilo treba prizadevati za okrepitev mednarodnega položaja EU in odpravo težav v njeni institucionalni strukturi. Skupne vrednote Evrope bi bilo treba postaviti na trdne temelje in gospodarstvo privesti v trajnostno prihodnost, ki bi temeljila na naprednem in vključujočem socialnem modelu. To je odločilno za napredek, enotnost in konkurenčnost.
V resoluciji EESO poziva institucije EU, naj oblikujejo zasnovo varnosti s šestimi točkami za Unijo, ki:
državljane ščiti pred zunanjimi grožnjami;
ljudi ščiti pred notranjimi tveganji, povezanimi zlasti z zdravjem, demografskimi spremembami in revščino, ter po vsej Evropi omogoča dostopno in univerzalno socialno zaščito ter blaginjo;
ima konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, zgrajeno na ekosistemih za produktivnost, inovacije, kakovostna delovna mesta in polno zaposlitev;
ustvarja odporno gospodarstvo za vse;
omogoča dialog in sodelovanje socialnih partnerjev, organizirane civilne družbe in javnosti, da bi obvladala izzive in daljnosežne spremembe, s katerimi se soočamo danes in se bomo soočali v bližnji prihodnosti;
ščiti pred sedanjimi in prihodnjimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, onesnaževanjem in izgubo biotske raznovrstnosti.
Resolucija je rezultat prvega tedna civilne družbe, ki ga je EESO organiziral marca 2024, da bi zbral stališča Evropejcev vseh starosti, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. (mp)
Film, ki ga je režiral nemški ustvarjalec İlker Çatak, opisuje izzive, s katerimi se srečujejo učitelji, hkrati pa obravnava širša vprašanja sistemov izobraževanja. Po predvajanju je sledila razprava, ki jo je vodil Laurențiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje. V razpravi sta med drugimi sodelovala Jan Wilker in Tatjana Babrauskienė, ki sta spregovorila o temah filma in njihovem pomenu v luči sedanjih družbenih izzivov.
Predvajanje sodi v okvir dejavnosti, ki jih organizira EESO v sodelovanju z Evropskim parlamentom za podelitev nagrade občinstva LUX. Je dokaz prizadevanj in vloge EESO pri spodbujanju in ohranjanju dialoga o perečih družbenih temah.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomsko-socialno-kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC) sta 20. septembra na vrhu ZN o prihodnosti v New Yorku predstavila skupno izjavo, v kateri sta poudarila ključno vlogo civilne družbe pri reševanju svetovnih izzivov in spodbujanju trajnostnega razvoja.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomsko-socialno-kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC) sta 20. septembra na vrhu ZN o prihodnosti v New Yorku predstavila skupno izjavo, v kateri sta poudarila ključno vlogo civilne družbe pri reševanju svetovnih izzivov in spodbujanju trajnostnega razvoja.
Ta izjava v okviru memoranduma o soglasju med EESO in ECOSOCC predstavlja skupno vizijo za pravičnejši in bolj vključujoč svet. Namen partnerstva med EESO in ECOSOCC je spodbuditi nova zavezništva in pobude.
Predsednik Röpke je dejal: „Ta izjava je veliko več kot samo besede; je močna zavezanost našim skupnim vrednotam demokracije, vključevanja in trajnosti. Glede na pereče svetovne izzive potrebujemo trdnejši multilateralizem, ki bo resnično vključeval civilno družbo.“
Poudarki skupne izjave:
Pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, poziv k celoviti strategiji za napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Pravičen prehod na podnebno nevtralnost s poudarkom na pomenu zagotavljanja dostojnega dela in izkoreninjenja revščine ob prehodu na podnebno nevtralna gospodarstva.
Globalna finančna reforma svetovnega finančnega sistema za boljšo podporo trajnostnemu razvoju, zlasti v ranljivih državah.
Politike, ki upoštevajo vidik spola in pozivajo k politikam, ki upoštevajo vidik spola, v podnebnih ukrepih in razvojnih programih.
Civilna družba mora imeti osrednjo vlogo pri reformi globalnega upravljanja, vključno z reformo organov odločanja Združenih narodov.
Vključevanje mladih in spodbujanje digitalnih inovacij kot ključnih gonil prihodnjega svetovnega upravljanja.
Partnerstvo med EESO in ECOSOCC je bilo formalizirano s podpisom memoranduma o soglasju 17. julija 2024 v Akri v Gani. Ta memorandum o soglasju krepi sodelovanje pri ključnih vprašanjih, kot so trajnostni razvoj, podnebni ukrepi in sodelovanje civilne družbe. V njem so določeni ukrepi, vključno z rednimi srečanji, skupnimi prispevki k vrhom EU-AU in vzpostavitvijo stalnega mehanizma za sodelovanje civilne družbe.
Sodelovanje odraža zavezanost obeh institucij spodbujanju ciljev trajnostnega razvoja ZN in spodbujanju vključujočega upravljanja. S poudarkom na krepitvi vloge civilne družbe v partnerstvu med EU in Afriko je v memorandumu o soglasju poudarjena potreba po skupnih rešitvah za svetovne izzive, vključno s podnebnimi spremembami in demokratično odpornostjo.
EESO in ECOSOCC si prizadevata opolnomočiti civilno družbo v celotni Afriki. (at)
