Od prve zamisli o evropskem enotnem trgu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja do njegove zasnove in začetka delovanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se na naši celini in drugod zgodile številne zgodovinske spremembe. Od takrat sta se velikost in članstvo EU več kot podvojila, Unija pa se je spopadala s krizami in konflikti ter naravnimi, gospodarskimi, socialnimi in tehnološkimi izzivi.

Bistveno pa se je od takrat spremenila tudi geopolitična situacija. V Aziji je vzniknila nova supersila in postala vsestranska tekmica EU na številnih ravneh. V teh letih so se načela notranjega trga, tj. prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile, izkazala kot zelo koristna za gospodarsko uspešnost EU, vendar ima ta še vedno svoje pomanjkljivosti.

Izvajanje dogovorjenih pravil je lahko precej nedosledno, močno so se razmnožile upravne zahteve, zmogljivosti za nadzor trga pa so skrajno omejene. Poleg tega imamo trenutno opravka z nasprotujočimi si cilji: na eni strani zahteve industrije in drugih akterjev na nacionalni ravni po subvencijah, na drugi pa pozivi po omejevanju državne pomoči in ohranitvi enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami; na eni strani zahteve po lokalni proizvodnji z namenom ohranitve ustvarjanja vrednosti in zaposlitev v Evropi, na drugi pa zahteve po odpiranju trgov in dostopa do njih, da bi tako ostali stroškovno konkurenčni s tekmeci na svetovni ravni in potrošnikom zagotavljali izdelke po dostopnih cenah; na eni strani zahteve za dostop do nujno potrebnih surovin za proizvodnjo blaga od avtomobilov, vetrnih turbin in sončnih panelov do naprav za kuhinje in vrtove, na drugi pa zahteve glede dobavnih pogojev za te vire, kot so zagotavljanje delovnih in okoljskih standardov ter obravnava konkurentov za te vire.

Odprtost trgov in meja EU, ki je ključni vidik prvotnega razmišljanja o enotnem trgu, je postala nezadostna v svetu, ki ne spoštuje več večstransko dogovorjenih mednarodnih trgovinskih pravil. Brez nekaterih zaščitnih ukrepov, kot so strog nadzor kakovosti in varnosti proizvodov, ki vstopajo na trg EU, ali pregled naložb in z njimi povezanih ciljev vlagateljev, lahko dejansko postane šibka točka EU. V svetu, ki se oddaljuje od večstranskih sistemov, temelječih na pravilih, in se usmerja k državam, ki omejujejo dostop do virov v skladu s svojimi nacionalnimi interesi, ekonomika globalizacije in mednarodno integriranih dobavnih verig ne deluje več.

Zato je za notranji trg, ki je temeljil na teh pravilih, potrebna nova strategija. Ta bi se morala osredotočiti na več vidikov: evropsko industrijsko politiko, ugoden okvir za mala in srednja ter druga podjetja, podjetja socialnega gospodarstva, javno podporo evropskemu projektu, ustrezno organizirane in učinkovite storitve splošnega pomena ter ukrepe za ohranitev in razvoj našega socialnega modela.

Po mnenju EESO je za poglobitev enotnega trga ključno dokončanje kapitalskega trga. Kapitalski trg je treba usmeriti v financiranje proizvodnje, nabave in pretoka blaga in storitev, zlasti s podpiranjem podjetniških raziskav, razvoja in inovacij ter storitev splošnega pomena in s spodbujanjem podjetništva.

Poleg tega je treba dati prednost politikam, ki zagotavljajo okvir za inovacije zasebnih podjetij in spodbujajo inovacije z dostopom do tveganega kapitala in sodelovanjem med industrijo in znanostjo. Tudi izvajanje pravnega reda Unije mora biti prednostna naloga, da bi okrepili notranji trg. Žal veliko teh pravil ni prenesenih v nacionalno zakonodajo ali pa se izvajajo zelo različno oziroma se uporabljajo v zelo različnem obsegu. To je resna in pomembna ovira za nemoteno delovanje notranjega trga.

EU bi morala spodbujati podnebno diplomacijo kot vodilno politiko v svojem zunanjem delovanju, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. Potreben je trden in verodostojen strateški načrt za prilagoditev podnebne diplomacije sedanjemu geopolitičnemu okolju in ciljem OZN za trajnostni razvoj.

EESO je trdno prepričan, da je treba podnebno diplomacijo nadgraditi tako, da dobi status vodilnega ukrepa v zunanji politiki EU.

Predsednik skupine delodajalcev EESO in poročevalec za mnenje Stefano Mallia je dejal: „Če želimo preprečiti nepopravljivo škodo, ne smemo več zapravljati časa. Podnebna diplomacija je preventivna diplomacija. Zato jo je nujno treba nadgraditi, in sicer tako da dobi status vodilnega ukrepa v zunanjih zadevah in zunanji politiki EU.“

EESO spodbuja EU, naj sprejme celovito strategijo podnebne diplomacije s kratkoročnimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami, da bi podnebne ukrepe vključili v vsa področja zunanje politike, vključno z varnostjo in obrambo, trgovino, naložbami, prometom, migracijami, razvojnim sodelovanjem, finančno in tehnično pomočjo, kulturo in zdravjem.

Učinkovito notranje izvajanje evropskega zelenega dogovora daje EU verodostojnost, da lahko navdihne tudi druge in jih spodbudi k podobnemu trajnostnemu delovanju. Zato EESO poziva države članice in institucije, naj zagotovijo boljše usklajevanje med akterji EU, da bi svoje politike uskladile s podnebnimi cilji in pospešile domače ukrepe za izvajanje zelenega dogovora.

Poročevalec Mallia meni: „Pogledati moramo od znotraj, da bi ocenili, ali lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v okviru zelenega dogovora. Ko bomo uredili pri sebi, bi morali začeti sodelovati s sosednjimi državami, spodbujati njihovo gospodarsko diverzifikacijo, oblikovati načrte za pravični prehod ter podpirati projekte prilagajanja in obvladovanja tveganj, da bi preprečili in zmanjšali šibkosti.“ (mt)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v nedavno objavljenem mnenju svari, da prevelika odvisnost EU od uvoza zdravilnih učinkovin in končnih zdravil iz Azije predstavlja tveganje za zdravje in dobro počutje državljanov EU. EESO zato predlaga akt o kritičnih zdravilih.

Evropska unija vse težje zagotavlja oskrbo z esencialnimi zdravili, saj trenutno večino zdravilnih učinkovin in končnih zdravil uvaža iz Azije. Zanašanje na zunanje dobavitelje zbuja pomisleke glede odpornosti EU pri soočanju z motnjami v dobavnih verigah, nestanovitnostjo cen in morebitnimi geopolitičnimi tveganji.

„Z zanašanjem na zunanje dobavitelje esencialnih zdravil ogrožamo zdravje naših državljanov. Takoj moramo ukrepati, da bodo imeli Evropejci dostop do zdravil, ki jih potrebujejo,“ je povedal Lech Pilawski, poročevalec EESO za to mnenje.

EESO priporoča, da se za odpravljanje teh težav vzpostavi nov mehanizem EU za podporo proizvodnje zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropi. Akt o kritičnih zdravilih je predviden kot celovit mehanizem EU v obliki uredbe, s katero bi se aktivno spodbujala proizvodnja zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropski uniji. Ta mehanizem bi omogočal financiranje raziskav in razvoja, naložb v infrastrukturo in operativnih stroškov.

Izvedba teh priporočil bo od držav članic EU zahtevala precejšnje naložbe in medsebojno sodelovanje. EESO poziva Evropsko komisijo, naj prevzame pobudo pri usklajevanju teh prizadevanj in pripravi celovito strategijo, ki bo zaščitila zdravstveno varnost v Evropi, spodbujala gospodarsko blaginjo in zagotovila cenovno dostopnost zdravil za državljane EU. (gb)

Gospodarstvo in finance, digitalizacija, konkurenčnost in poslovanje ter trgovina – to so štiri področja, na katerih je špansko predsedstvo Sveta Evropske unije doseglo napredek od julija do decembra 2023.

Na decembrskem plenarnem zasedanju je Nadia Calviño, prva podpredsednica španske vlade in ministrica za gospodarstvo in digitalizacijo, povzela sklepe šestmesečnega predsedstva EU in med drugim omenila poglobitev ekonomske in monetarne unije, takojšnja plačila v bančništvu, reformo trga električne energije in podpis naprednega trgovinskega sporazuma s Čilom.

Ga. Calviño, ki naj bi 1. januarja 2024 nastopila funkcijo predsednice Evropske investicijske banke (EIB), je izpostavila tudi točke, ki jih bo morala Evropska unija kmalu uvrstiti na dnevni red, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve. „Svet doživlja velike spremembe in struktura, ustvarjena po drugi svetovni vojni, se spreminja,“ je dejala. „Poskrbeti moramo, da bo EU še naprej vodila najpomembnejše razprave na svetu, obravnavala glavne izzive in zaščitila svoje evropske vrednote v teh novih razmerah.“

V zvezi z aktivnosti polnim polletjem, ki se končuje, je dodala, da je „bilo sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z EESO, ključnega pomena za njegov uspeh. Moja prisotnost kaže na močno zavezanost španske vlade socialnim partnerjem, socialnemu dialogu in civilni družbi. Prizadevamo si pozorno prisluhniti mnenju civilne družbe in ga vključiti v naše delo.“ (mp)

V tej številki:

• V spomin na Jacquesa Delorsa, nekdanjega predsednika Evropske komisije: Sebastien Maillard, direktor inštituta Jacques Delors, in Lorenzo Consoli, korespondent za EU
• COP28: Civilna družba za več ukrepov za rešitev podnebne krize
• Evropska kartica ugodnosti za invalide – korak bliže prostemu gibanju invalidov v EU
• EESO poziva k okrepitvi političnih prizadevanj za izkoreninjenje brezdomstva

Drage bralke in bralci,

leto 2024 bo leto sprememb ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Poleg junijskih evropskih volitev, ki so največji izraz demokracije na naši celini, bodo parlamentarne in predsedniške volitve potekale v več kot 50 državah po vsem svetu, med drugim v ZDA. Spremenilo se bo razmerje političnih sil in ubrale se bodo nove poti.

Za EU bodo volitve v Evropski parlament pravi preizkus zaupanja državljanov. V zadnjih letih smo se soočili z izzivi brez primere in evropski državljani bodo na vrsti, da nam povedo, ali je EU prestala preizkus. Glede na to, da je za evropske državljane najpomembnejši boj proti revščini in socialni izključenosti, pričakujem, da Unija tega preizkusa ne bo prestala zlahka. Inflacija, negotovost delovnih mest in splošna gospodarska nestabilnost ustvarjajo plodna tla za strah ter napajajo populistična in ekstremistična gibanja.

Čeprav to ne bo lahka naloga, lahko EU zaustavi ta trend. Z volivci moramo začeti aktivno gojiti stike, jim omogočiti, da spregovorijo, ter jim prisluhniti. V zvezi s tem sem ponosen, da lahko napovem prvi teden civilne družbe EESO (od 4. do 8. marca), na katerem bodo državljani iz vse Evrope, tako mladi kot stari, sodelovali v dialogu in oblikovali sporočila za novi krog voditeljev EU v novi Evropski komisiji in Parlamentu.

EU se bo morala spoprijeti tudi z novimi izzivi. Nedavna zgodovinska odločitev decembrskega Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter dodelitvi statusa kandidatke Gruziji je zaznamovala pomembno fazo širitve. Zdaj so na vrsti države kandidatke, da izvedejo potrebne reforme. Tudi voditelji EU so se zavezali k notranjim reformam, o katerih naj bi poleti 2024 sprejeli sklepe. EESO pomembno prispeva na tem področju s postopnim vključevanjem članov iz držav kandidatk v svoje delo, ki bodo prispevali k pripravi njegovih mnenj in sodelovali na plenarnih zasedanjih. Po objavi razpisa za prijavo interesa, zdaj izbiramo nove člane, ki bodo z delom začeli na plenarnem zasedanju EESO naslednji mesec.

Vse to se bo odvijalo pod budnim očesom belgijskega predsedstva EU, katerega naloga je zaključiti zakonodajne dosjeje in poskrbeti za priprave na volitve v Evropski parlament. Če ste zamudili predstavitev prednostnih nalog belgijskega predsedstva, lahko to nadoknadite na našem januarskem plenarnem zasedanju.

Na začetku naše poti skozi leto 2024 je pomembno, da se zavedamo, da spremembe niso ovira, temveč priložnost za rast. To je priložnost za novo poglavje ter oblikovanje močnejše in enotnejše Evrope.

Oliver Röpke

predsednik EESO