Na decembrskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava o demokraciji v Afriki, v kateri so sodelovali predstavniki Ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške unije (AU ECOSOCC). Obe strani sta se strinjali, da je civilna družba gonilna sila uspešnega partnerstva med EU in Afriko, ki bo temeljilo na enakopravnosti ter spodbujalo civilni in socialni dialog.
Na decembrskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava o demokraciji v Afriki, v kateri so sodelovali predstavniki Ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške unije (AU ECOSOCC). Obe strani sta se strinjali, da je civilna družba gonilna sila uspešnega partnerstva med EU in Afriko, ki bo temeljilo na enakopravnosti ter spodbujalo civilni in socialni dialog.
EESO je med razpravo na plenarnem zasedanju, na katerem je sprejel tudi mnenje Demokracija v Afriki: trenutne razmere in obeti za prihodnost. Kakšna bi bila lahko vloga EESO?, ponovil svojo zavezanost krepitvi strateškega partnerstva z Afriško unijo ter podprl pobudo za skupno delovanje za spodbujanje vrednot demokracije, vključujočega dialoga in trajnostnega razvoja. EESO in AU ECOSOCC sta sredi leta 2024 podpisala memorandum o soglasju.
Kyeretwie Osei, vodja programov pri AU ECOSOCC, je v svojem govoru v imenu predsedujočega uradnika ECOSOCC Khalida Boudalija pojasnil: „Imamo pomembno nalogo pri vzpostavljanju institucij, saj je treba utrditi demokratične institucije po vsej celini in doseči uveljavitev dobrega upravljanja tako, da med drugim odstranimo in zmanjšamo korupcijo ter oblikujemo prostor za izražanje državljanov. V središču tega cilja je civilna družba.“
Oliver Röpke, predsednik EESO, je poudaril: „Sodelovanje z AU ECOSOCC je ključnega pomena pri spodbujanju vloge civilne družbe v Afriki. Civilna družba bi morala sodelovati v postopku odločanja in se spoprijeti z dodatnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj in migracije.“
EESO v svojem mnenju obravnava te izzive in meni, da lahko skupaj s priznanimi predstavniki afriških platform civilne družbe prispeva k spodbujanju demokratičnih vrednot, zaščiti človekovih pravic in obrambi demokratičnih režimov v Afriki.
Carlos Trindade, član EESO in poročevalec za to mnenje, je dejal, da bi moral evropski pristop k razvoju demokracije v Afriki temeljiti na enakopravnem odnosu, ob upoštevanju kompleksnosti gospodarskega razvoja, raznolikosti in geopolitičnih interesov na tej celini.
Sifa Chiyoge Buchekabiri, regionalna direktorica in izvršna direktorica Mednarodnega združenja zadrug-Afrika (ICA-Afrika), je spregovorila o pomenu krepitve vloge žensk v Afriki. „Spodbujanje krepitve vloge žensk je ključnega pomena, saj so ženske pogosto glavni steber svojih gospodinjstev. Zato z opolnomočenjem žensk ne pomagamo le posameznikom, temveč krepimo tudi vlogo celotnih skupnosti.“
Povečanje digitalizacije v gradbenem in stanovanjskem sektorju ter vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v storitve zagotavljanja stanovanj lahko pomagata pri reševanju sedanjih izzivov, povezanih s cenovno dostopnostjo in trajnostnostjo stanovanj v Evropi. Stanovanja niso le potreba, temveč tudi človekova pravica, zato je, kot je bilo rečeno na nedavni konferenci v EESO, nujen vseevropski odziv na različne izzive.
Povečanje digitalizacije v gradbenem in stanovanjskem sektorju ter vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v storitve zagotavljanja stanovanj lahko pomagata pri reševanju sedanjih izzivov, povezanih s cenovno dostopnostjo in trajnostnostjo stanovanj v Evropi. Stanovanja niso le potreba, temveč tudi človekova pravica, zato je, kot je bilo rečeno na nedavni konferenci v EESO, nujen vseevropski odziv na različne izzive.
Skupina organizacij civilne družbe v EESO je 21. novembra organizirala konferenco Zaščita najranljivejših v Evropi s trajnostnimi in cenovno dostopnimi stanovanji. Na njej so se razprave osredotočale na to, kako lahko EU in njene države članice zagotovijo bolj vključujoče, cenovno dostopne in trajnostne stanovanjske pogoje po vsej Evropi.
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, je poudaril, da je dostop do ustreznega stanovanja človekova pravica, ki terja vseevropski pristop. Opozoril je na povezavo med naraščajočimi cenami stanovanj in ravnmi revščine ter dodal, da je „zagotavljanje cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj osrednjega pomena za izkoreninjenje revščine“.
Boland je še dejal, da morata biti strategija EU za boj proti revščini in evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja, ki ju je predlagala predsednica Evropske komisije, „del medsektorskega političnega pristopa za odpravo revščine. Pri tem morajo biti organizacije civilne družbe vključene v celoten proces oblikovanja, izvajanja in spremljanja rešitev. Trajnostna stanovanja je treba preučiti s širšega vidika, ki bo zajemal učinkovito rabo virov, krožnost, odpornost, prilagajanje in cenovno dostopnost.“
Na dogodku je bila predstavljena tudi nova študija EESO o cenovno dostopnih trajnostnih stanovanjih v EU, ki jo je naročila skupina organizacij civilne družbe. V študiji so bile obravnavane politične rešitve za zagotavljanje cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj po vsej EU. Obravnavana sta bila tudi dva nova trenda: digitalizacija in vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v zagotavljanje stanovanj. Nadalje so bile preučene inovativne pobude v šestih državah članicah in ocenjen njihov potencial za širšo uporabo po vsej Evropi.
Več o srednje- in dolgoročnih političnih priporočilih iz študije EESO je na voljo tukaj.
Novi predsednik Evropskega sveta António Costa je na svojem prvem obisku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) predstavil svoje ključne prednostne naloge za EU. Poudaril je, da je treba konkurenčnost, kot temelj blaginje Evrope, povezati s socialnimi pravicami, da bi zgradili trajnostno prihodnost. Predsednik EESO Oliver Röpke je bil enakega mnenja in je dejal: „Konkurenčnost mora koristiti množicam, ne le peščici.“
Novi predsednik Evropskega sveta António Costa je na svojem prvem obisku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) predstavil svoje ključne prednostne naloge za EU. Poudaril je, da je treba konkurenčnost, kot temelj blaginje Evrope, povezati s socialnimi pravicami, da bi zgradili trajnostno prihodnost. Predsednik EESO Oliver Röpke je bil enakega mnenja in je dejal: „Konkurenčnost mora koristiti množicam, ne le peščici.“
António Costa je na plenarnem zasedanju EESO 1. decembra, le nekaj dni po začetku svojega mandata, pozval k nujnemu skupnemu ukrepanju. „Smo na dobri poti. Postavili smo diagnozo, imamo ambiciozne predloge, potrebujemo pa politično voljo. Dajmo se osredotočiti se na rast, zaposlovanje in socialno Evropo, da bo današnja mladina, ko se bo ozrla nazaj, lahko rekla: v tistem trenutku smo poskrbeli za našo blaginjo.“
Konkurenčnost in reforme po meri so v središču Costove agende. Za krepitev evropskega gospodarstva predlaga prenovo enotnega trga, odpravo nepotrebnih predpisov, naložbe v znanja in spretnosti ter inovacije. „Potrebujemo močna podjetja, ne ker bi bila cenejša, ampak ker so inovativna, imajo ideje in usposobljeno delovno silo,“ je dejal. Costa je pozval tudi k reformam, ki temeljijo na uspešnosti in izhajajo iz instrumenta NextGenerationEU: „To je dobra logika za prihodnost.“ Države članice je pozval k odprtosti pri pristopu do naslednjega proračuna.
„Konkurenčnost se ne nanaša zgolj na gospodarske cilje, gre tudi za ustvarjanje priložnosti za vse Evropejce in za krepitev odpornosti“, je dejal Röpke. „Gospodarska rast mora biti tesno povezana s socialnim napredkom in nihče ne sme biti zapostavljen.“
Costa je pohvalil vlogo EESO pri spodbujanju socialnega dialoga, ki ga je označil za „evropski model“ povezovanja z državljani. „Socialni dialog nam omogoča, da s stalnimi pogajanji med različnimi predstavniki naših družb najdemo trajnostne rešitve. To je zlasti sedaj ključnega pomena,“ je dejal.
Na plenarnem zasedanju je potekala razprava o ključnih temah, vključno s stanovanji, migracijami in stroški energije, ki jih Costa uvršča med prednostne naloge. Röpke je poudaril potrebo po praktičnih rešitvah, kot so naložbe v izobraževanje, preusposabljanje, cenovno dostopna stanovanja in zeleni prehod. „EESO je v celoti zavezan upoštevanju mnenja civilne družbe v procesu oblikovanja Evrope, ki bo vključujoča, odporna in pripravljena na izzive prihodnosti.“ (gb)
Belgijsko združenje Grootouders voor het Klimaat(Stari starši za podnebje) je leta 2021 za svojo kampanjo Onze spaarcenten voor hun toekomst(Naši prihranki za prihodnost) prejelo nagrado EESO za civilno družbo na področju podnebnih ukrepov. Kampanja je bila naslovljena na približno 2,4 milijona belgijskih starih staršev, ki so bili pozvani, naj svoje prihranke – po takratnih ocenah so znašali približno 910 milijard EUR – vložijo v bolj trajnostne projekte. EESO info se je s predstavnikom združenja pogovarjal o podnebnem in trajnostnem financiranju ter o pričakovanjih in načrtih za prihodnost.
Belgijsko združenje Grootouders voor het Klimaat(Stari starši za podnebje) je leta 2021 za svojo kampanjo Onze spaarcenten voor hun toekomst(Naši prihranki za prihodnost) prejelo nagrado EESO za civilno družbo na področju podnebnih ukrepov. Kampanja je bila naslovljena na približno 2,4 milijona belgijskih starih staršev, ki so bili pozvani, naj svoje prihranke – po takratnih ocenah so znašali približno 910 milijard EUR – vložijo v bolj trajnostne projekte. EESO info se je s predstavnikom združenja pogovarjal o podnebnem in trajnostnem financiranju ter o pričakovanjih in načrtih za prihodnost.
Ali tri leta po zaključku kampanje opažate konkretne rezultate? Kako na splošno ocenjujete stanje v Belgiji na področju podnebnega in trajnostnega financiranja? Je bil dosežen napredek? Se ljudje bolj zavedajo pomembnosti tega vprašanja?
Nagrada EESO je bila za nas pomembno priznanje in podpora. Nanjo smo se pogosto sklicevali v stikih z vlado, drugimi organizacijami in našimi sodržavljani. Pomagala nam je navezati še več stikov in nadalje razvijati našo kampanjo, tako za naše stare starše kot za mlajše generacije. Pripravili smo predstavitve, delavnice in vrsto predavanj o trajnostnem financiranju.
Ugotovili smo, da ta tema še vedno ni popolnoma jasna, čeprav je bilo v Evropi že veliko zakonodajnih prizadevanj na tem področju (taksonomija, zeleni dogovor, direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti, direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ipd.). Zato pa podjetja in panoge zdaj izvajajo vse več pobud, na katere lahko opozarjamo. To vzbuja upanje in je resnično nujno, kot so žal znova pokazali (slabi) rezultati s konference pogodbenic COP v Bakuju.
Nedavna študija je pokazala, da so naša prizadevanja za ozaveščanje še vedno zelo nujna. Le 5–15 % vlagateljev izkoristi svojo pravico, da finančne ustanove pozove, naj upoštevajo njihove želje glede trajnostnosti. Zato moramo še naprej delovati na tem področju.
Kaj pričakujete od konference COP29? Se je boste udeležili, če ne osebno, pa tako, da boste podprli 12-letnega Ferreja in njegove stare starše? Menite, da je podnebno financiranje ključna tema v pravičnem prehodu?
Kot to pišemo, je konferenca COP29 že mimo. Že od začetka smo popolnoma – tako finančno kot z vidika komuniciranja – podprli 12-letnega Ferreja in njegove stare starše, člane združenja Grootouders voor het Klimaat, ki so odpotovali v Baku, da bi se tam slišal tudi glas otrok. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem starim staršem in organom, ki so to omogočili.
Konferenca COP29 bi morala biti konferenca o podnebnem financiranju, saj je to dejansko ključno za pravični prehod. V Bakuju smo žal ugotovili, da je to financiranje še vedno zelo nezadostno. Naše sporočilo ostaja enako: denar je na voljo in tiste, ki ga imajo, pozivamo, naj prevzamejo odgovornost in ga uporabijo za trajnostno prihodnost naših otrok.
Katere druge projekte izvajate v okviru združenja? Že načrtujete nove?
Še naprej z upanjem zremo v prihodnost. Naslednje leto, torej leta 2025, ko mineva deset let po sprejetju Pariškega sporazuma, se bomo obrnili na mnoge stare starše v naši državi, ki so člani velikih organizacij starejših v Flandriji. Trenutno smo na sredini priprav in več deset „starih staršev za podnebje“ izobražujemo, da bodo lahko samozavestno sodelovali v pogovorih o podnebju, da bodo znali prisluhniti in pomagati.
Pripravili smo več delavnic, med drugim eno o vprašanju, kako trajnostno varčevati in vlagati, ki jih brezplačno organiziramo za vse lokalne enote organizacij starejših občanov. Zdaj opažamo veliko navdušenja. Konec novembra 2025 bomo priredili velik zaključni dogodek, ki – tako upamo – ne bo konec, temveč začetek vse večjih prizadevanj za prihodnost.
Hugo Van Dienderen je soustanovitelj in sopredsednik združenja Grootouders voor het Klimaat, ki je bilo ustanovljeno leta 2019 in je neodvisno gibanje starejših, zlasti starih mam in očetov, ki želijo prihodnjim generacijam zapustiti lepši svet.
Na posnetku: Ferre s svojimi „starimi starši za podnebje“ na konferenci COP29 v Bakuju. Ferre je imel priložnost, da mnoge ljudi seznani s svojo zaskrbljenostjo zaradi podnebne krize.
