Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) Oliver Röpke in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta 27. februarja podpisala memorandum o soglasju o sodelovanju pri pripravah na evropske volitve.
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) Oliver Röpke in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta 27. februarja podpisala memorandum o soglasju o sodelovanju pri pripravah na evropske volitve.
Cilj partnerstva je poglobiti sodelovanje med institucijama za promoviranje evropskih volitev, povečanje volilne udeležbe, zlasti med tistimi, ki ponavadi ne volijo ali pa volijo prvič, ter preprečevanje manipulacije z informacijami.
Instituciji sta se med drugim dogovorili, da bosta okrepili sodelovanje pri obveščanju o volitvah, usklajevali organizacijo dogodkov, kot sta dan odprtih vrat ali teden civilne družbe, ter izmenjevali informacije o platformah „Skupajsmo.eu“ in „Kaj Evropa počne zame“.
Predsednik EESO Röpke je dejal: „Evropske volitve bodo pokazatelj stanja demokracije v Evropi. EESO ponuja civilni družbi platformo, prek katere se lahko aktivira za krepitev demokracije. Pozdravljam današnji memorandum o soglasju z Evropskim parlamentom, ki nam omogoča dejavnejšo vlogo v pripravah na volitve in angažiranje volivcev, da bi povečali volilno udeležbo. EESO in Evropski parlament sta partnerja in zaveznika.“
V memorandumu so opisana posebna področja, na katerih bi morala EESO in Evropski parlament nadaljevati in okrepiti sodelovanje pred letošnjimi evropskimi volitvami. (kn/ll)
Z gruzijsko-francoskim novinarjem Régisom Gentéjem smo se pogovarjali o vprašanjih, ki v zvezi z evropskimi volitvami vzbujajo največjo zaskrbljenost: vzpon skrajne desnice, nezanimanje mladih volilcev in dezinformacije. Régis Genté je politični strokovnjak za območje nekdanje Sovjetske zveze, ki poroča za osrednje medije Radio France Internationale, France 24 TV in Le Figaro.
Z gruzijsko-francoskim novinarjem Régisom Gentéjem smo se pogovarjali o vprašanjih, ki v zvezi z evropskimi volitvami vzbujajo največjo zaskrbljenost: vzpon skrajne desnice, nezanimanje mladih volilcev in dezinformacije. Régis Genté je politični strokovnjak za območje nekdanje Sovjetske zveze, ki poroča za osrednje medije Radio France Internationale, France 24 TV in Le Figaro.
EESO info: Ali menite, da bo vzpon skrajno desničarskih strank po Evropi vplival na izide evropskih volitev?
Nikakor nisem strokovnjak za skrajno desnico v Evropi, vendar pa raziskave v moji državi (Franciji) res kažejo, da vodi skrajna desnica. Evropske volitve so politično sredstvo, s katerim lahko evropski državljani izrazijo ali svojim politikom posredujejo sporočilo o svoji državi. Evropski državljani najprej razmišljajo o političnih razmerah v svoji državi in šele nato o razmerah v Evropi. Da, skrajno desničarske stranke bodo verjetno vplivale na izide teh volitev, saj se vse pogosteje pojavlja dilema suverenost ali evropsko povezovanje.
Ali menite, da so mladi motivirani za volitve v Evropski parlament?
Odgovoril bom kot navaden državljan, ki že 22 let živi na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, in kot nekdo, ki tudi pogosto nagovarja mlade v Evropi. Ugotavljam, da niso zelo motivirani za volitve. Enako opažam v Gruziji, kjer živim. Tamkajšnji mladi se ukvarjajo s politiko, vendar niso ne za kakšno provladno stranko ne za opozicijo. Želijo se vključiti v politično življenje svoje države, vendar nočejo voliti, ker menijo, da jih pravzaprav ne zastopa nobena od strank in njihovih voditeljev. To je zanimivo stališče, ki ga spoštujem, saj utegne odpreti vrata za drugačno politično delovanje, ki presega predstavniško demokracijo in stranke. Vendar pa je politična arena medtem prepuščena politikom in različnim političnim silam... brez mladih.
Kako močno lahko dezinformacije vplivajo na volivce na bližnjih evropskih volitvah?
Dezinformacije bodo uspešne, če je njihova tarča šibka – v tem primeru smo tarča mi, Evropejci in Evropejke. Ruske dezinformacije ne ustvarjajo novih težav, temveč izkoriščajo tiste, ki že obstajajo. Vsi se zavedamo, da so naše družbe trenutno v globoki politični in moralni krizi. To na žalost pomeni, da so razmere za učinkovitost dezinformacij ugodne. Vendar menim, da smo kot Evropejci in državljani sveta zdaj vsi bolj izobraženi in imamo več izkušenj z odzivanjem na novice v družbenih medijih. V zadnjih desetih letih smo se veliko naučili. Nekoliko bolje znamo filtrirati novice na platformah družbenih medijev, saj se zavedamo, da služijo kot poligon za manipulacijo in lažne novice. Ne bi smeli biti preveč pesimistični, saj bi to že pomenilo, da smo žrtve dezinformacij. Družbe niso več tako naivne in ljudje se zavedajo, da lahko države in drugi politični akterji družbena omrežja uporabijo za manipulacijo javnega mnenja. Rekel bi, da je v družbenih medijih aktivna le manjšina ljudi, velika večina povprečnih, izobraženih ljudi, je pogosto tiho. In to veliko število ljudi ne pogoltne vsake neumnosti, ki se pojavi v družbenih medijih.
EESO je 20. marca sprejel resolucijo, v kateri pozval evropske državljane, naj uveljavijo svojo demokratično volilno pravico in oddajo svoj glas na skorajšnjih evropskih volitvah.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20. marca sprejel resolucijo, v kateri pozval evropske državljane, naj uveljavijo svojo demokratično volilno pravico in oddajo svoj glas na skorajšnjih evropskih volitvah.
„Za nami so težki časi, toda nihče ne more zanikati, da Evropska unija svojim državam članicam in državljanom prinaša mir, demokracijo, gospodarsko blaginjo in socialni napredek. Zahvaljujoč Uniji lahko delamo, študiramo in poslujemo v vseh državah EU,“ je EESO zapisal v resoluciji.
„Nacionalizem, populizem in ukrepi posamičnih držav niso odgovor; tega je treba iskati v sodelovanju in zbliževanju,“ je v nadaljevanju zapisal EESO ter poudaril, da se nobena država EU ne more sama soočiti z izzivi, kot so naraščajoča inflacija, vojne, migracije ali podnebna kriza.
Resolucija je bila sprejeta na marčevskem plenarnem zasedanju EESO po razpravi z naslovom Evropske volitve 2024 z vidika civilne družbe, ki so se je udeležili aktivisti civilne družbe ter predstavniki nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov Francije in Bolgarije.
EESO je napovedal, da bo mobiliziral svojo mrežo, ki zajema najmanj 90 milijonov ljudi po vsej EU, da bi Evropejce spodbudil, naj se odpravijo na volišča in odločijo, kdo jih bo naslednjih pet let zastopal v Evropskem parlamentu.
Predsednik EESO Oliver Röpke je na plenarnem zasedanju povedal, da imajo organizacije, ki jih zastopajo člani EESO, globoke korenine v nacionalnih civilnih družbah: „Dosežemo lahko prav vsakogar, ljudi lahko spodbudimo h glasovanju in to tudi moramo storiti – to je naša moralna dolžnost.“
Poleg tega je EESO združil moči z Evropskim parlamentom za večjo volilno udeležbo, ki je običajno precej nižja kot na državnih volitvah, zlasti v nekaterih državah članicah.
Predsednik EESO je poudaril, da so glede na nazadovanje demokracije po vsem svetu in tudi v nekaterih državah članicah letošnje volitve še posebej pomembne.
„Te volitve niso čudežna rešitev, ki bo odpravila naše težave, razblinila naše strahove ter pomirila skrbi državljanov, temveč so legitimni instrument, prek katerega lahko izrazimo svoje želje, zahtevamo boljšo prihodnost in od nosilcev odločanja terjamo, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja,“ je povedal g. Röpke.
Na plenarnem zasedanju so spregovorili tudi trije poročevalci za resolucijo, člani EESO Christa Schweng, Cinzia del Rio in Ioannis Vardakastanis, ki so zastopali skupino delodajalcev, skupino delojemalcev oziroma skupino organizacij civilne družbe v EESO. Skupaj so pozvali Evropejce, naj uporabijo svoj glas in izvolijo predstavnike, ki se bodo zavzemali za združeno, demokratično, trajnostno in socialno Evropo.
EESO bo julija sprejel še eno resolucijo s poudarkom na pričakovanjih civilne družbe od novoizvoljenega Evropskega parlamenta in Komisije.
Predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, člani skupine Evropskega parlamenta za vodo in predstavniki Evropskega odbora regij so izvršnemu podpredsedniku Marošu Šefčoviču poslali odprto pismo, v katerem so Evropsko komisijo zaprosili, naj sprejme obsežen pristop k vprašanju vode, in znova pozvali k modremu dogovoru EU.
Predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, člani skupine Evropskega parlamenta za vodo in predstavniki Evropskega odbora regij so izvršnemu podpredsedniku Marošu Šefčoviču poslali odprto pismo, v katerem so Evropsko komisijo zaprosili, naj sprejme obsežen pristop k vprašanju vode, in znova pozvali k modremu dogovoru EU.
Pismo je izraz skupne zaskrbljenosti teh institucij zaradi odloga pobude za odpornost v zvezi z vodo, ki je po njihovem mnenju zaskrbljujoč znak pomanjkljive pripravljenosti EU za obravnavanje vse hujših izzivov, s katerimi se Evropa sooča na področju vode. Naštete tri institucije zastopajo civilno družbo EU, državljane in lokalne oblasti.
Predlagajo celosten in sodelovalen pristop, s katerim se vprašanje vode upošteva v vseh politikah. Cilj je pravičen dostop družbe do te dobrine, ki mora biti na voljo tudi za kmete, industrijo in infrastrukturo, ter upoštevanje socialnih, gospodarskih in okoljskih vidikov vode.
Namen takšne preusmeritve je odpraviti sedanji razdrobljeni pristop ter spodbuditi samostojno strategijo za vodo, ki bi bila obsežnejša in učinkovitejša. Navedene institucije izrecno pozivajo Komisijo, naj nadaljuje delo za izvedbo pobude za odpornost v zvezi z vodo in naj poskrbi, da bo voda v prihodnjem mandatnem obdobju (2024–2029) med glavnimi prednostnimi nalogami EU.–
EESO je objavil brošuro o številnih projektih, ki se potegujejo za nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja, da bi opozoril na prizadevanja civilne družbe za zajezitev tihe epidemije duševnih motenj v EU. Brošuro si lahko ogledate tukaj.
EESO je objavil brošuro o številnih projektih, ki se potegujejo za nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja, da bi opozoril na prizadevanja civilne družbe za zajezitev tihe epidemije duševnih motenj v EU. Brošuro si lahko ogledate tukaj.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je od 4. do 7. marca gostil prvi teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in skupin mladih, da bi razpravljali o prihajajočih volitvah in prihodnosti EU. Rezultati bodo vključeni v julijsko resolucijo EESO, v kateri bo opisano, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjega vodstva Evropskega parlamenta in Komisije.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je od 4. do 7. marca gostil prvi teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in skupin mladih, da bi razpravljali o prihajajočih volitvah in prihodnosti EU. Rezultati bodo vključeni v julijsko resolucijo EESO, v kateri bo opisano, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjega vodstva Evropskega parlamenta in Komisije.
opolnomočiti državljane za sodelovanje z EU in uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic;
prepoznati in obravnavati grožnje demokratičnim vrednotam, kot so dezinformacije in volilna apatija;
zbrati priporočila civilne družbe, ki bodo vključena v prihodnje načrte EU.
Prvi vpogled v sporočila, ki so jih organizacije civilne družbe oblikovale za nove voditelje EU, je bil osredotočen zlasti na odzivno upravljanje, vključujoče politike in trajnostno prihodnost za vse Evropejce.
Boj proti napačnim informacijam
Pred evropskimi volitvami so predstavniki mladih in novinarji izrazili zaskrbljenost zaradi vse večjega širjenja napačnih informacij in poglabljanja polarizacije na spletu, pri čemer so poudarili, da so potrebni trdni pravni okviri. Civilna družba poziva k sodelovanju med vladami, šolami in tehnološkimi podjetji, da bi spodbujali digitalno pismenost ter spodbujali z znanjem bogato in vključujoče spletno okolje.
Gospodarstvo za ljudi in planet
Civilna družba je pozvala k prehodu z modelov, osredotočenih na rast, na celostne pristope, ki dajejo prednost dobremu počutju, blaginji in okoljskim omejitvam. V skladu s tem so se mladinske organizacije zavzele za direktivo o trajnostnosti podjetij in predlagale posebne davke na okolju škodljivo blago.
Udeleženci so poudarili tudi vlogo EU pri digitalni preobrazbi ter pozvali k etičnemu vodenju umetne inteligence in izobraževanju državljanov. Cilj teh ukrepov je zagotoviti odgovorno gospodarsko rast in opolnomočiti državljane pri obvladovanju razvijajočega se tehnološkega okolja.
Krepitev vloge mladih
Civilna družba je vztrajala, da je treba mladim omogočiti, da oblikujejo prihodnost Evrope. Zavzeli so se za „test mladih“ za vse politike EU, da bi ocenili njihov učinek na mlajše generacije. Skupine mladih so tudi predlagale kvote za mlade za volitve v Evropski parlament, da bi se povečala zastopanost.
Krepitev demokracije
Udeleženci so pozvali k odpornejši in bolj vključujoči demokraciji s poudarkom na strukturiranem civilnem dialogu na vseh ravneh upravljanja. Cilj tega dialoga, skupaj s krepitvijo zmogljivosti, je okrepiti civilno družbo v državah kandidatkah za članstvo v EU ter spodbujati varno in spodbudno okolje za uspeh civilne družbe v Evropi.
Več kot samo okvir za predloge
V tem tednu so se pokazale prednosti in slabosti evropske državljanske pobude. Čeprav so bili priznani njeni uspehi, je bilo izraženo tudi nezadovoljstvo zaradi nezadostne odzivnosti institucij EU. Izraženi so bili pozivi, naj evropske državljanske pobude sprožijo vsebinske odzive, spodbujajo močnejša partnerstva in krepijo udeležbo državljanov prek skupnih najboljših praks.
Pogled v prihodnost
Ta priporočila bodo vključena v prihodnjo resolucijo EESO, v kateri bodo opredeljena pričakovanja civilne družbe od Evropskega parlamenta in Komisije v novi sestavi. (gb)
