Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
V študiji je predlagana tudi nova metodologija in rezultati, ki združujejo informacije Eurostata o dohodkih in izdatkih gospodinjstev, nevarnosti, povezane s podnebjem, in orodja za modeliranje. Ugotovljeno je, da so izguba dohodka gospodinjstev in izdatki, ki so posledica podnebnih sprememb, neposredna posledica učinkov podnebnih sprememb ali potreb po prilagajanju nanje.
Podnebne spremembe bodo leta 2050 različno vplivale na različne regije in socialno-ekonomske skupine EU. Po zmernem podnebnem scenariju se bodo verjetno povečali izdatki gospodinjstev za zdravstveno varstvo v severnih in južnih delih EU, izdatki za hrano na vzhodnih, zahodnih in južnih območjih, izdatki za električno energijo v vseh regijah in izdatki za zavarovanje zlasti na severu. To povečanje bo močno obremenilo revnejša gospodinjstva, ki bodo manj zmožna diverzificirati potrošnjo in bodo imela omejeno zmožnost prilagajanja. Hkrati se bodo na jugu EU zmanjšali dohodki od dela, v vseh regijah pa se bo zmanjšal splošen dohodek.
Negativne in regresivne učinke (ki bodo bolj prizadeli revnejša gospodinjstva kot bogatejša) bo moč čutiti pri številnih izdatkih za blago/storitve in virih dohodka, zlasti na jugu EU (izdatki za zdravstvo, električno energijo in zavarovanje ter skupni dohodek od dela), v manjši meri pa tudi v vzhodnih (izdatki za hrano) in severnih regijah (izdatki za električno energijo in zavarovanje). Zaradi podnebnih sprememb se bo po vsej EU verjetno povečalo število ljudi, ki jim grozi revščina. S scenariji blaženja podnebnih sprememb, ki spodbujajo hitrejšo rast plač nizkokvalificirane delovne sile v primerjavi z visokokvalificirano delovno silo, se bo ta pojav verjetno zmanjšal.
Glavni priporočili oblikovalcem politik sta: dajanje prednosti regijam (kot so tiste na jugu EU), ki se hkrati soočajo z negativnimi posledicami za gospodinjstva in regresijo, ter okrepitev ukrepov dohodkovne podpore in njihova prilagoditev najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v teh regijah. Poleg tega večsektorska narava stroškov podnebnih sprememb zahteva horizontalno povezovanje politik, da bi bilo njihovo oblikovanje učinkovitejše.
Študijo, ki jo je izvedel CMCC na prošnjo skupine organizacij civilne družbe v EESO, in njen povzetek je mogoče prenesti s spletišča EESO.
Član EESO Stoyan Tchoukanov je v rubriki „Vprašanje za...“ odgovoril na vprašanje v zvezi z mnenjem, ki ga je pripravil in naj bi bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju. Vprašanje EESO: „Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj Odbor predlaga v svojem mnenju, zlasti o SKP in trajnostni proizvodnji hrane po letu 2027?“
Član EESO Stoyan Tchoukanov je v rubriki „Vprašanje za...“ odgovoril na vprašanje v zvezi z mnenjem, ki ga je pripravil in naj bi bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju.
Vprašanje EESO: „Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj Odbor predlaga v svojem mnenju, zlasti o SKP in trajnostni proizvodnji hrane po letu 2027?“
EU je vedno močno spodbujala gospodarsko povezovanje s preostalim svetom. S pomočjo te strategije je Evropa v svetu, kjer vlada mir in ga urejajo pravila, postala ena najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil in ena najuspešnejših regij.
EU je vedno močno spodbujala gospodarsko povezovanje s preostalim svetom. S pomočjo te strategije je Evropa v svetu, kjer vlada mir in ga urejajo pravila, postala ena najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil in ena najuspešnejših regij.
Pandemija COVID-19 in ruska invazija na Ukrajino, ki ji je sledila, sta bistveno spremenili dinamiko odprtosti in gospodarskega povezovanja ter napovedali dolgotrajen boj za ohranitev blaginje EU. Ti nepredvidljivi dogodki so pokazali, kako pomembno je, da EU postane odpornejša in sposobna učinkovito zaščititi svoje strateške interese.
EU stoji pred izzivi, ki bi lahko pomenili odmik od multilateralnega, na pravilih temelječega trgovinskega sistema, ki je bil značilen za obdobje po drugi svetovni vojni. Ne more si privoščiti, da bi bila nejasna glede tega, kaj pomeni strateška avtonomija.
Študija, ki jo je izvedel Center za evropske politične študije (CEPS), preučuje ta zapletena vprašanja, preiskuje ranljivosti Evrope in oblikuje številna priporočila o tem, kako zagotoviti strateško avtonomijo. Študijo je na zahtevo skupine delodajalcev naročil EESO, pripravil pa jo je CEPS.
Letno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o napredku za leto 2023 ni bilo posebej spodbudno, saj ugotavlja, da EU do leta 2030 morda ne bo dosegla večine ciljev. Zlasti slabi so obeti glede odtisa potrošnje, ravni porabe energije, krožne proizvodnje in ekološkega kmetovanja, pa tudi na preostalih področjih – od biotske raznovrstnosti do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje – razmere niso nič boljše.
Letno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o napredku za leto 2023 ni bilo posebej spodbudno, saj ugotavlja, da EU do leta 2030 morda ne bo dosegla večine ciljev. Zlasti slabi so obeti glede odtisa potrošnje, ravni porabe energije, krožne proizvodnje in ekološkega kmetovanja, pa tudi na preostalih področjih – od biotske raznovrstnosti do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje – razmere niso nič boljše.
Ta mračna slika nam ne sme vzeti volje, temveč nas mora motivirati: potrebno je ukrepanje. Zdaj ni čas za napovedovanje dobrih namer (v preteklosti jih je bilo veliko, pa nas niso pripeljale daleč) ali za vrnitev k varčevalnim ukrepom. Načela pravičnega prehoda z gospodarsko, socialno in okoljsko trajnostjostjo je treba upoštevati v vseh politikah EU. Kot je EESO pozval v svojem najnovejšem mnenju, to pomeni tudi sprejetje direktive o pravičnem prehodu na ravni EU v svetu dela, saj bomo le ob sodelovanju vseh uspeli opraviti velikansko nalogo, ki je pred nami. Če se stroški prevalijo na ramena najbolj ranljivih, kot se to pogosto zgodi, bo rasel skrajni desni populizem. Tedaj, ko niti njegovi pripadniki ne bodo mogli več zanikati katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, pa bo prepozno.
V EU vsako noč skoraj 900 000 brezdomcev preživi na ulici ali v zavetišču za brezdomce. Število brezdomcev se je v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, zato EESO poziva države članice in EU k ukrepanju.
V EU vsako noč skoraj 900 000 brezdomcev preživi na ulici ali v zavetišču za brezdomce. Število brezdomcev se je v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, zato EESO poziva države članice in EU k ukrepanju.
EESO poziva k celoviti strategiji EU za odpravljanje brezdomstva in k hitremu sprejetju učinkovitih nacionalnih politik za brezdomstvo, da bi do leta 2030 znatno zmanjšali brezdomstvo, ki je ena od najhujših oblik socialne izključenosti.
„Pozivamo k strategiji EU za odpravljanje brezdomstva, ki bo v celoti vključevala evropsko platformo za boj proti brezdomstvu in omogočila upoštevanje nacionalnih politik na tem področju v evropskem semestru,“ je povedala Maria del Carmen Barrera Chamorro, poročevalka za mnenje EESO Okvir EU za nacionalne strategije za odpravljanje brezdomstva.
Strategija mora temeljiti na priporočilu Sveta, zato EESO poziva belgijsko predsedstvo EU, naj ga začne pripravljati. EESO poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi predlog novega večletnega delovnega programa, ki bi zajemal njen celoten prihodnji mandat.
„EESO želi, da ta tema ostane prednostna naloga socialne politike EU pred evropskimi volitvami in po njih. Potreben je strateški premik od obvladovanja brezdomstva do njegove dejanske odprave do leta 2030,“ je povedal Ákos Topolánszky, soporočevalec za mnenje.
EESO priporoča, da se aktivno spodbuja načelo „najprej stanovanje“ kot rešitev za dolgotrajno brezdomstvo. V skladu s tem načelom stanovanje ni le prebivališče, temveč omogoča tudi ponovno vključevanje. S tem se brezdomcem zagotovi dolgoročna nastanitev, ne da bi se to pogojevalo s sprejemanjem podpore in dokazovanjem osebnega razvoja.
Pristop, ki temelji na zagotavljanju stanovanj, je podprla že lizbonska deklaracija, ki jo je leta 2021 popisalo 27 držav članic, evropske institucije in več evropskih nevladnih organizacij. Deklaracija je politična podlaga za platformo za boj proti brezdomstvu. Podpisnice so se z njo zavezale, da bodo sodelovale na področju brezdomstva na ravni EU in si prizadevale za njegovo odpravo do leta 2030. EESO v mnenju ugotavlja, da kljub političnim prizadevanjem niti na evropski niti na nacionalni ravni ni storjeno dovolj za odpravo brezdomstva.
Finska je edina država, ki je v zadnjih dvajsetih letih uspela nenehno zmanjševati število brezdomcev. (ll)
