Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral konferenco, na kateri je poudaril pomen sodelovanja skupnosti v boju proti dezinformacijam. S spodbujanjem medijske pismenosti, spodbujanjem kritičnega razmišljanja, spodbujanjem aktivne komunikacije in izkoriščanjem umetne inteligence kot zaveznika lahko družbe postanejo odporne na lažne informacije in toksično propagando.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral konferenco, na kateri je poudaril pomen sodelovanja skupnosti v boju proti dezinformacijam. S spodbujanjem medijske pismenosti, spodbujanjem kritičnega razmišljanja, spodbujanjem aktivne komunikacije in izkoriščanjem umetne inteligence kot zaveznika lahko družbe postanejo odporne na lažne informacije in toksično propagando.
Konferenca z državljani, ki je potekala 22. maja 2025 v Lizboni, je bila četrti projekt EESO za boj proti dezinformacijam s pomočjo civilne družbe. Organizirana je bila v sodelovanju s portugalskim ekonomsko-socialnim svetom ter ob podpori predstavništva Evropske komisije in pisarne Evropskega parlamenta v Lizboni.
PredsednikEESO Oliver Röpke je poudaril ključno vlogo državljanov v tem boju in dejal: „Za boj proti dezinformacijam moramo opolnomočiti državljane in civilno družbo, ne le kot varuhi, temveč tudi kot aktivni udeleženci demokratične odpornosti."
Ker dezinformacije igrajo čustva, je pomembno, da se pred sodelovanjem prekinete in distanciramo. Udeleženci so opozorili, da je treba, kadar nekaj govori s srcem občinstva, podvomiti o namenu in viru informacij. Samo če ne sodelujemo, lahko zmanjšamo prepoznavnost in virusnost te vsebine.
Kot je ponovno poudaril predsednik portugalskega ekonomsko-socialnega sveta Luís Pais Antunes, ne gre le za napačne informacije in pomanjkanje informacij za naše sodobne družbe, temveč tudi za preveč informacij.
Konferenca je pokazala, kako pomembno je združiti moči, pri čemer je poudarila, da je mogoče dezinformacije premagati le s skupnim delovanjem, sistematičnim vključevanjem civilne družbe, pripravo akcijskih načrtov za medijsko pismenost in zagotavljanjem trdne zakonodaje, kar bi omogočilo zaupanja vredne informacije, ki temeljijo na dejstvih.
„Medijsko pismenost je treba poučevati v šolah. Pri tem ima ključno vlogo država. Demokracija pomeni verodostojnost," je dejal Aimilios Perdikaris, predsednik upravnega odbora in generalni direktor tiskovne agencije v Atenah.
„Demokracija ne more preživeti brez svobodnih informacij ter svobodnih, nepristranskih in kritičnih medijev," je dejal namestnik portugalskega ministra za parlamentarne zadeve Carlos Abreau Amorim in dodal, da bi portugalska vlada okrepila novinarsko etiko, saj je pomanjkanje verodostojnosti novinarstva največji zaveznik dezinformacij.
Niko Efstathiou, novinar na Reuters Institute for the Study of Journalism in Oxford, se je skliceval na umetno inteligenco kot ogromen izziv v boju proti dezinformacijam in dejal, da lahko umetna inteligenca ustvari prepričljive in globoke novice za širjenje kampanj med najranljivejšim prebivalstvom. Vendar je lahko umetna inteligenca izjemno koristna tudi pri skeniranju z vsebino, da se odkrijejo napačne informacije v realnem času. (AT)
Čeprav industrija ni nikoli načrtovala, da bi zapustila Evropo, je dejstvo, da so institucije EU od evropskih volitev leta 2024 dosegle jasen zaključek: brez močne industrije Evropa ne more zagotoviti strateške avtonomije ali doseči bistvene konkurenčnosti svojega gospodarstva. Močna industrijska baza je nujna ne le za kakovostna delovna mesta za Evropejce, temveč tudi za napredek, inovacije in storitve z visoko dodano vrednostjo.
Čeprav industrija ni nikoli načrtovala, da bi zapustila Evropo, je dejstvo, da so institucije EU od evropskih volitev leta 2024 dosegle jasen zaključek: brez močne industrije Evropa ne more zagotoviti strateške avtonomije ali doseči bistvene konkurenčnosti svojega gospodarstva. Močna industrijska baza je nujna ne le za kakovostna delovna mesta za Evropejce, temveč tudi za napredek, inovacije in storitve z visoko dodano vrednostjo.
EESO je v odziv na krizo življenjskih stroškov sprožil pobudo, t. i. krovno mnenje, ki obravnava krizo na različnih področjih politike ter oblikovalcem politik na ravni EU in nacionalni ravni ponuja ciljno usmerjena priporočila. V okviru tega se je komisija EESO za študijo o spremembah v industriji (CCMI) lotila ponovne industrializacije kot ključnega pristopa k boju proti vplivu krize življenjskih stroškov na evropske državljane in podjetja.
Pozdravljamo pobudo Komisije za uvedbo kompasa za konkurenčnost, vendar pozivamo k vključitvi jasnih meril in kazalnikov uspešnosti, da bi zagotovili, da ta prizadevanja ne bodo obstajala le na papirju, temveč se bodo uresničila.
Na področju energije (ki trenutno odvrača evropsko industrijo in širše gospodarstvo) pozivamo k hitrim kratko- in dolgoročnim ukrepom za zagotovitev varne, stabilne in predvidljive energije po cenah, ki podjetjem omogočajo konkurenčnost in ne obremenjujejo gospodinjstev.
Strateška avtonomija mora biti v središču procesa ponovne industrializacije in mora koristiti ne le neposredno udeleženim podjetjem, temveč tudi celotni vrednostni verigi. Evropska industrija se sooča s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, zato pozivamo k zmanjšanju birokracije in poenostavitvi zakonodaje EU za izdajanje delovnih dovoljenj. Ne želimo „uvoziti" poceni delovne sile, temveč privabiti kvalificirane delavce, ki bodo bogatili evropsko družbo.
Cilj industrijske politike mora biti ponovna vzpostavitev privlačnosti EU in njena ponovna vzpostavitev ugodnega okolja za industrijske naložbe, pri čemer je treba izkoristiti pravno varnost, znanje in spretnosti njenih delavcev ter seveda koristi enotnega trga.
Socialni dialog je treba v celoti vključiti v proces ponovne industrializacije, saj ne zadeva le velikih podjetij, temveč tudi mala in srednja podjetja, ki predstavljajo veliko večino evropskih podjetij.
Vendar pa je v nekaterih družbenih in političnih skupinah še posebej občutljivo vprašanje: poenostavitev birokracije. Po besedah predsednika skupine delodajalcev v EESO Stefana Mallie „poenostavitev ne pomeni deregulacije. Ne gre za odpravo zelenega dogovora ali bistvenih socialnih zaščitnih ukrepov... Gre za odpravo birokracije, ki nikomur koristi."
Kot vedno je zlo v podrobnostih; še zdaleč ne smemo biti odvrnjeni, temveč moramo poglobiti proces ponovne industrializacije, ki bo vključeval naložbe v celotni verigi, od javnih naložb v infrastrukturo do poslovnih naložb v industrijo, spodbujanja visokokakovostnih delovnih mest, spodbujanja vseživljenjskega poklicnega preusposabljanja, ohranjanja socialnih standardov, ki so v središču pravnega reda EU, ter spodbujanja poslovnih inovacij kot sredstva za nenehno izboljševanje in razvoj storitev z visoko dodano vrednostjo.
To ni lahka naloga, vendar trdno verjamem, da je močna industrija, vzpostavljena po vsej EU, lahko eno glavnih gonil za izboljšanje konkurenčnega položaja evropskega gospodarstva in znatno izboljšanje položaja Evropejcev in njihovih družin.
Položaj organizacij civilne družbe v državah ASEAN
