Tarife, dezinformacije in kaos: kaj lahko Evropa stori?

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

„Oseba ne more lagati, razen če meni, da pozna resnico. Za blebetanje neumnosti takšno prepričanje ni potrebno.“ Delo Harryja G. Frankfurta z naslovom On Bullshit (O neumnostih) se zdi potem, ko so v Washingtonu razglasili „dan osvoboditve“, še posebej relevantno.

Ameriški predsednik je 2. aprila napovedal pavšalno 10-odstotno uvozno tarifo za vse države in posebne tarife za „največje kršitelje“. Seznam kršiteljev je bil na veliko razobešen in je vseboval številke za „vzajemne carine“ za druge države, med drugim 20 % za EU. Dejstvo, da so te številke v veliki meri nesmiselne in zagotovo niso usklajene z nobeno ustrezno opredelitvijo vzajemnih carin, predsednika očitno ni zmotilo. Prav tako ne dejstvo, da je zaradi primanjkljaja EU v trgovini s storitvami skupna trgovina med obema blokoma praktično uravnotežena. Vendar v tej zadevi nikoli ni šlo za točnost.

Kaj naj ljudje pričakujejo, ko vstopamo v novo trgovinsko vojno, ki temelji na nesmiselnosti? Višjo inflacijo, negotovost na trgu in udarec za evropsko industrijo. Ali bo kaj od tega koristilo ameriškim delavcem, se še ne ve.

Poleg tarif mora EU zaščititi delavce in delovna mesta doma ter ublažiti začetne učinke, ne le zaradi tarif samih, temveč tudi zaradi negotovosti, ki jo povzroča njihov arbitrarni značaj. To pomeni, da je treba ponovno aktivirati domače povpraševanje ter zagotoviti, da se bogastvo prerazporedi in učinkovito uporablja.

Nadalje to pomeni zaščito naših ključnih industrij in sektorjev ter vlaganje vanje, diverzifikacijo virov energije, reševanje krize življenjskih stroškov in reformo EU, da bo odločanje učinkovitejše. Močna in odporna družba je edina stvar, ki lahko prepreči, da bi se na naši celilni pojavilo še več Trumpov. Temeljni del take družbe so socialni partnerji. Eden od največjih sovražnikov dua Musk-Trump so sindikati in to upravičeno.