Madžarska je 1. julija 2024 prevzela predsedovanje Svetu EU in bo imela ključno vlogo na čelu Evrope. 

V času politične prenove po evropskih volitvah namerava EESO biti odgovoren partner madžarskega predsedstva in imeti ključno vlogo pri oblikovanju nekaterih političnih prednostnih nalog v prihodnjem zakonodajnem ciklu. 

Na zaprosilo madžarskega predsedstva bo pripravil deset raziskovalnih mnenj. V naši novi brošuri lahko izveste več o madžarskih članih EESO in organizacijah, ki jih zastopajo. (cw)

Cláudia Pinto, Evropski mladinski forum 

Pozivu EESO k prepovedi neplačanih pripravništev se je pridružil tudi Evropski mladinski forum, največja platforma mladinskih organizacij v Evropi, ki se že desetletje zavzema za kakovostna pripravništva. Naša posebna gostja, Cláudia Pinto iz Evropskega mladinskega foruma, je za nas analizirala najnovejši predlog Komisije za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU in naštela vse njegove pomanjkljivosti – čeprav meni, da gre za pomemben korak naprej.

Danes je iskanje zaposlitve za mlade pogosto zgolj eno neplačano pripravništvo za drugim. Kaj si lahko od tega obetaš? Da je neplačana praksa vstopna točka na trg dela, ki mladim omogoča dostop do mrež in jim ponuja nove učne izkušnje. 

Dejstvo pa je, da neplačano pripravništvo očitno ne daje finančne neodvisnosti. Kako kupiš hrano, plačaš najemnino in vse račune, ki se nabirajo, ko delaš brez plačila? 

Neplačana pripravništva so oblika izkoriščanja mladih na trgu dela. Krepijo socialno izključenost, saj si delo brez plačila lahko privoščijo samo nekateri, kar pomeni, da so mladi iz prikrajšanih okolij že v štartu izključeni. Še hujše je to, da takšna pripravništva zamenjujejo začetna delovna mesta, s tem pa prispevajo k še večji negotovosti na trgu dela. 

Evropski mladinski forum se že desetletje zavzema za kakovostna pripravništva. V zadnjih dveh letih dejavno izvajamo kampanjo Ali si lahko privoščite delo brez plačila? in zahtevamo direktivo, ki bo prepovedala neplačana pripravništva na trgu dela v vseh državah članicah EU. 

Evropska komisija je marca končno objavila predlog za izboljšanje kakovosti pripravništev v Evropski uniji. In v njem pozvala k sprejetju direktive! To je pomemben korak v pravo smer, ki je bil dosežen zaradi neutrudnega zavzemanja mladih po vsej celini. Čeprav gre za napredek, pa direktiva na žalost ni jasno zagotovila plačanega pripravništva na trgu dela. 

Glavni pomislek Evropskega mladinskega foruma v zvezi s predlaganim besedilom je, da se loteva le ene strani težave. Obravnava le navidezna pripravništva – dejanske zaposlitve, ki so prikrite kot pripravništva, da bi se znižali delovni pogoji, zlasti plačilo – namesto da bi se osredotočili na vse pripravnike na trgu dela. Evropska komisija predlaga direktivo o izvrševanju, to pa pomeni velik pritisk na inšpektorate za delo, ki so že zdaj slabo financirani in preobremenjeni. 

Zato je Evropski mladinski forum zelo zaskrbljen zaradi praktičnega izvajanja direktive in možnosti uveljavljanja pravic mladih v praksi. Predlog v bistvu pripravnikom ne podeljuje pravic, temveč opredeljuje, kaj pripravništvo ne bi smelo biti. Vključuje načelo nediskriminacije pripravnikov. Vendar je Evropski mladinski forum zaskrbljen zaradi tega, kako bodo države članice to prenesle v nacionalno zakonodajo, saj bi delodajalcem morda lahko pustile možnost, da še naprej izkoriščajo mlade. 

Evropska komisija je skupaj s predlogom direktive predlagala tudi novo priporočilo Sveta za posodobitev okvira za kakovost pripravništev, in sicer z razširitvijo njegovega področja uporabe na vse vrste pripravništev ter vključitvijo načel o dostopu do plačila in socialne zaščite. Odlično je, da sta ti načeli v besedilu predloga, vendar priporočilo Sveta žal ni zavezujoče. 

Evropski mladinski forum se bo še naprej zavzemal za pravice mladih in se boril za poštene delovne pogoje. Evropski svet in Evropski parlament pozivamo, naj okrepita besedilo in zagotovita, da v njem ne bo vrzeli, ki bi omogočile nadaljnje izkoriščanje mladih. Podrobnejšo obravnavo tega predloga si lahko preberete v našem članku Dva koraka naprej, en korak nazaj.

Cláudia Pinto je vodilna predstavnica Evropskega mladinskega foruma za zagovorništvo na področju prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela, s poudarkom na politikah za izboljšanje kakovosti pripravništev v Evropi. S strokovnim znanjem na področju evropske socialne in delovne politike je pred tem delala v Evropski zvezi neodvisnih sindikatov.

Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu

Francoska skrajno desničarska stranka Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2024 potrdila volilne napovedi in dosegla svoj doslej najboljši rezultat. Prejela je tudi več kot tretjino glasov volivcev, mlajših od 35 let. Naš posebni gost Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu, je analiziral uspeh stranke Nacionalni zbor in njenega komaj 28-letnega voditelja Jordana Bardelle, ki izhaja iz predmestja Pariza in je vsesplošno prisoten na TikToku.

Na evropskih volitvah junija 2024 je stranka Nacionalni zbor dosegla svoj doslej najboljši rezultat, saj ji je svoj glas namenila skoraj tretjina volivcev (31,4 %). Skrajno desničarska stranka je največ glasov dobila v skoraj vseh starostnih, družbenih in poklicnih skupinah ter tako premešala volilne karte. To še zlasti velja v primeru mladih, saj je Jordan Bardella s svojo listo pritegnil 32 % glasov volivcev, starih od 25 do 34 let, v starostni skupini od 18 do 24 let pa se je v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019 število glasov povečalo za več kot 10 odstotnih točk (26 %).

Stranka Nacionalni zbor je za mlade privlačna iz več razlogov. Najprej je treba omeniti, da je nosilec liste na evropskih volitvah in predsednik stranke Jordan Bardella drugačen od drugih politikov. Po mnenju mladih naravnost pove resnico in se v času nezaupanja v politiko zdi iskren. Ljudje se lahko tudi poistovetijo z njegovimi osebnimi okoliščinami: izhaja namreč iz srednjega razreda, odraščal je v predmestju Pariza (Seine-Saint-Denis), ni obiskoval prestižnih šol in nima univerzitetne diplome, saj je opravil samo maturo. Tako pritegne mladino iz skromnejših okolij, ki je zaskrbljena zaradi svoje prihodnosti in se čuti zapostavljena ali celo pozabljena.

Ljudi, stare od 18 do 34 let, pa Jordan Bardella pritegne zato, ker je mlad. Pri 28 letih dobro ve, kako ta generacija razmišlja, in zna to izkoristiti. Zanimivo je, da je leta 2017 to zmagoslavno mladino, čeprav iz drugega družbenega sloja, predstavljal Emmanuel Macron.

Stranka Nacionalni zbor je tako vnovčila osebnost svojega voditelja in njegovo močno razširjeno podobo na družbenih medijih. V času, ko mladi informacij ne iščejo več na tradicionalnih medijskih omrežjih, je Jordan Bardella vsesplošno prisoten na TikToku, ki ima pomembno vlogo v njegovi volilni strategiji. Njegova priljubljenost na tej platformi narašča (ima 1,6 milijona sledilcev). Tam ne govori o reformi evropskih pogodb, Ukrajini ali zelenem dogovoru, ampak predvsem o svojem vsakdanu, objavi čestitke ob dnevu mater, posnetke iz svoje pisarne in iz raznih potovanj. Ve, kaj je aktualno, in govori o perečih temah. Postavlja celo izzive mladim (in manj mladim) navdušencem nad videoigrami – t. i. gamers.

Zaradi vse večjih razlik med mladimi generacijami in tradicionalnim političnim svetom se krepijo njegova podoba, stališča in populistična razprava, od evropskih volitev leta 2019 pa so tudi skrbi volivcev drugačne. Boj mladih v zvezi z okoljskimi vprašanji v letu 2019 se je preusmeril na druge teme, ki so prav tako pereče, vendar bolj povezane z vsakdanjim življenjem. Zdaj skrbi povzročata negotovost (povezana s priseljevanjem) in kupna moč. Skrajno desničarska stranka se uveljavlja ob izkoriščanju te jeze in občutka zapostavljenosti te generacije. Celoten politični razred ni dovolj upošteval posledic krize zaradi pandemije COVID-19 v letu 2020. Pandemija COVID-19 je kruto razkrila in poglobila neenakosti, ki so za francoske in evropske mlade že obstajale na trgu dela, pa tudi pri dostopu do izobraževanja, predvsem zaradi vse večjih težav pri nadaljnjem izobraževanju ali zgolj usposabljanju v času, ko se je kot rešitev predstavljala digitalizacija na vseh področjih.

Zato se ne bi smeli preveč ukvarjati s stranko Nacionalni zbor, ampak bi se morali osredotočiti na njene volivce, zlasti na mlade iz srednjega razreda. Treba je najti jasne in konkretne odgovore na to, kar jih skrbi: vse več nasilja v družbi, ukinjanje javnih storitev na podeželju, težave pri iskanju zaposlitve ali izbiri kakovostnega usposabljanja in občutek, da se ne obvladuje priseljevanja. Za tradicionalne politične stranke to pomeni, da morajo stopiti korak nazaj in poskrbeti za ljudi, ki so pogosto spregledani in nikogar ne zanimajo, ker nimajo interesa za politiko in se vanjo tudi ne vključujejo. Priznati moramo, da Evropska unija v tem boju ni zelo vidna, čeprav nudi številne programe za mlade, izobraževanje, podporo zaposlovanju in boj proti revščini. Program Erasmus je s spodbujanjem mobilnosti in pridobivanja izkušenj za različne sloje prebivalstva (vajence, brezposelne itd.) pravi odgovor, vendar je danes to očitno premalo. Glede obvladovanja migracij, ki je osrednja in razdvajajoča tema v evropskih družbah, je iskanje rešitev povezano tudi s zastavljanjem pravih vprašanj. Kljub temu, da je bil pred kratkim sprejet Evropski pakt o priseljevanju in azilu, je ta tema še vedno predmet razprav.

Christophe Préault je novinar in glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu, namenjene obveščanju in izobraževanju o delovanju in politikah Evropske unije. Ima dolgoletne izkušnje na področju aktualnih zadev, zlasti v zvezi z evropskimi in gospodarskimi vprašanji. Diplomiral je na Inštitutu za politične študije v Bordeauxu (Sciences Po Bordeaux) in fakulteti za upravo ENA (École Nationale d’Administration) – cikel naprednih evropskih študij (cycle des hautes études européennes), trenutno pa je glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu ter redno vodi razprave in konference o evropskih temah.