EESO je v razpravi s komisarjem za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michaelom McGrathom posvaril pred sedanjimi prizadevanji za utišanje, diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice, ter izrazil pripravljenost, da združi moči s Komisijo za zaščito evropske civilne družbe in boj proti polarizaciji.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pripravljen prevzeti praktično vlogo v prihodnji strategiji Evropske komisije za civilno družbo, ki se pripravlja z namenom okrepitve demokracije in državljanskega prostora ter povezovanja razdeljenih skupnosti po vsej EU. V času vse pogostejših napadov na skupine civilne družbe in neodvisne medije se je EESO zavezal, da se bo odzval in pomagal zaščititi temelje svobodne in odprte družbe.

„EESO je trdno zavezan zaščiti, varovanju in opolnomočenju civilne družbe. Kot dom evropske civilne družbe ne bomo pasivni opazovalci. Dejavno se bomo uprli prizadevanjem za oslabitev državljanskega prostora. Zavzemali se bomo za večjo podporo, boljšo zaščito in večje priznavanje vloge civilne družbe pri krepitvi naših demokracij,“ je poudaril predsednik EESO Oliver Röpke na plenarnem zasedanju EESO 27. marca, na katerem je potekala razprava na visoki ravni o odpravljanju polarizacije v družbi, v kateri je sodeloval komisar McGrath.

G. Röpke je dejal, da se nevladne organizacije in lokalna gibanja vse pogosteje soočajo z demokratičnim nazadovanjem, restriktivno zakonodajo, kampanjami blatenja in strateškimi tožbami, ki so namenjene utišanju nestrinjanja in so del širših prizadevanj za diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice.

Glede obtožb, ki so jih nekateri poslanci Evropskega parlamenta nedavno izrekli na račun okoljskih nevladnih organizacij, je g. Röpke opozoril, da je posebej zaskrbljujoče to, da napadi ne prihajajo samo izven naših institucij, temveč se v nekaterih primerih slišijo v njih.

Komisar McGrath je dejal, da je EESO v edinstvenem položaju, da pomembno prispeva k prizadevanjem Komisije za krepitev demokracije in premostitev delitev v družbi. Po njegovem mnenju je najboljši način za obravnavanje polarizacije okrepitev vloge Evropejcev, da se bodo počutili zastopane: „Če to dosežemo, bomo uspešno povezali naše skupnosti, družbe in Unijo. Ne glede na to, kako ukrepamo, vemo, da bo sodelovanje organizacij civilne družbe še naprej ključnega pomena.“

Nova strategija EU za civilno družbo, napovedana v delovnem programu Komisije za leto 2025, bo podpirala, ščitila in opolnomočila organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic.

Med plenarno razpravo so bile predstavljene tudi ključne ugotovitve tedna civilne družbe EESO 2025, ki je potekal pod geslom Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Med govorniki so bili Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine, ki je predstavila ključne pozive s tega tedna, prejemnik nagrade za civilno družbo Richard Vaško iz Slovaškega debatnega društva in mladinska aktivistva Kristýna Bulvasová, ki je predstavila glavna priporočila z letnega mladinskega dogodka EESO Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS).(ll)

Antonio García Del Riego, član skupine delodajalcev EESO

Evropa se nahaja v kritičnem obdobju, saj se sooča z zgodovinskimi izzivi, od zelenega prehoda do vojne na svojem pragu in vse večje svetovne konkurence. Za rešitev teh izzivov ne bodo dovolj zgolj politične deklaracije, temveč bodo za to potrebna sredstva ter zmogljivosti za njihovo mobilizacijo, usmerjanje in povečanje. Potrebujemo torej trden, konkurenčen in avtonomen finančni sistem, ki ga žal nimamo.

Finance so ožilje vseh sodobnih gospodarstev. Za nove tovarne, električna vozila, širitev bolnišnic ali zagonska podjetja na področju čistih tehnologij potrebujemo nekoga, ki si jih bo upal financirati. V Evropi so to pogosto banke. Rast, naložbe in izvoz MSP, tj. 99 % podjetij v EU, so v veliki meri odvisni od bančnih posojil. Vendar obstaja tveganje, da bodo prav institucije, ki so osrednjega pomena za naš finančni sistem, s trga izrinili konkurenti in da bodo prekomerno regulirane.

V Evropi se pogosto govori o strateški avtonomiji na področju energije, obrambe in digitalne infrastrukture, redko pa o finančni avtonomiji, čeprav bi se moralo.

Danes več kot 60 % investicijskega bančništva v Evropi obvladujejo samo štiri ameriške banke. Prihodnja pravila Basel IV se bodo v celoti uporabljala v EU, ne pa tudi v ZDA, Združenem kraljestvu ali na Japonskem. Evropske banke bodo zato v slabšem konkurenčnem položaju. Če želimo, da evropske banke financirajo dvojni prehod in podprejo strateške sektorje, morajo imeti enake konkurenčne pogoje.

Unija kapitalskih trgov naj ne bo zgolj prazna beseda, ampak pravi enotni trg za prihranke in naložbe. Zato pa potrebujemo pametno, sorazmerno in ustrezno zakonodajo za zaščito stabilnosti in potrošnikov, pa tudi za spodbujanje rasti in konkurenčnosti. To zajema:

• sorazmernost,
• tehnološko nevtralnost in
• pravila, usmerjena v rezultate.

Evropa si ne more privoščiti, da bi bila naivna. V svetu, ki ga vse bolj oblikujejo politika moči in gospodarski bloki, finančna moč pomeni suverenost. Združene države in Kitajska to vedo. Tudi mi bi morali.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval, naj se delovni program Evropske komisije za leto 2025, v katerem so opredeljene zakonodajne in politične prednostne naloge EU, osredotoči na gospodarsko odpornost, socialno pravičnost in trajnostnost. V razpravi na plenarnem zasedanju s komisarjem za gospodarstvo in produktivnost Valdisom Dombrovskisom je EESO, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju delovnega programa, potrdil svojo zavezo, da bo prispeval k razvoju agende, ki bo obravnavala nujne izzive, hkrati pa gradila bolj vključujočo in v prihodnost usmerjeno EU.

EESO je decembra 2024 predstavil svoj prispevek k delovnemu programu z naslovom Skupaj naprej: drznejša, enostavnejša in hitrejša Unija. Namen te vizije je neposredno obravnavati gospodarske in geopolitične izzive EU. EESO vsako leto z obsežnimi posvetovanji in priporočili izpopolni delovni program, da bi kar najbolje služil evropskim državljanom in podjetjem.

Predsednik EESO Oliver Röpke je pozdravil tesno sodelovanje z Evropsko komisijo. Priznal je njena prizadevanja in pozval k ambicioznejšemu in bolj vključujočemu pristopu. „Še naprej smo zavezani oblikovanju politik, ki spodbujajo gospodarsko stabilnost, socialno pravičnost in demokratične vrednote,“ je dejal.

Komisar Dombrovskis je poudaril, da je cilj delovnega programa Komisije za naslednjih pet let povečati gospodarsko konkurenčnost in varnost. „Sprejetje ukrepov za zmanjšanje birokracije je pomemben gradnik te konkurenčnejše Evrope. S programom poenostavitve želimo poskrbeti za to, da bodo pravila EU prispevala k doseganju naših gospodarskih, socialnih, okoljskih in varnostnih ciljev ter jih ne bodo ovirala,“ je dejal.

Glavne prednostne naloge za leto 2025

Gospodarska rast in konkurenčnost

Delovni program se osredotoča na strukturne reforme, novi večletni finančni okvir in močnejše kapitalske trge. EESO se zavzema za širši pristop h gospodarski odpornosti, ki bi obravnaval počasno rast, krizo življenjskih stroškov in vse večjo geopolitično negotovost.

Manj pravne ureditve, ki mora biti tudi pametnejša

EESO podpira zavezo Komisije za zmanjšanje upravnih bremen, vendar opozarja, da poenostavitev predpisov ne sme zmanjšati socialne zaščite ali okoljskih standardov.

Spodbujanje inovacij in naložb

Delovni program z močnim poudarkom na digitalnih omrežjih, umetni inteligenci in kvantnih tehnologijah daje prednost vodilnemu tehnološkemu položaju EU. EESO poziva Komisijo, naj ustvari pogoje, ki bodo preprečevali odlive kapitala in spodbujali dolgoročne naložbe v Evropi.

Pravičnejša in bolj zelena Evropa

Z obravnavanjem izzivov, kot so pomanjkanje strokovnjakov, prehranska varnost in trajnostno financiranje, si delovni program prizadeva okrepiti socialno in okoljsko trajnostnost. EESO poudarja pomen politik, ki spodbujajo socialno kohezijo in pravičen digitalni prehod.

Priprave na širitev in prihodnost

Ker se EU pripravlja na morebitno širitev po letu 2028, so v delovnem programu opisani načrti za finančno in politično stabilnost. EESO vztraja, da je treba vključiti vidike civilne družbe, da bodo politike ustrezale potrebam vseh Evropejcev. (tk)

Mladi Ukrajinci, ki ob vsakodnevnem bombardiranju razmišljajo predvsem o preživetju, si ne morejo privoščiti, da bi razmišljali o daljni prihodnosti, pravi 18-letna ukrajinska aktivistka Jevheniia Senyk, udeleženka dogodka Vaša Evropa vaš glas 2025. Povedala nam je, kako je vojna prizadela mladinske organizacije v njeni državi in zakaj je zanje pomembno, da imajo glas na evropskem prizorišču.

Kako je vojna v Ukrajini zadnjih treh letih prizadela vašo organizacijo in kako so se spremenile vaše dejavnosti?

Glavni cilj naše Platforme SD, ki je bila ustanovljena leta 2013, je zaščititi vrednote, kot so svoboda, solidarnost, enakost in pravičnost, saj verjamemo, da so to najpomembnejše vrednote za progresivno prihodnost v Ukrajini. Imamo tudi veliko podružnic v tujini, da bi ohranili angažiranost mladih iz Ukrajine, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. 

Vojna je predvsem vplivala na delo regionalnih podružnic, ker jih imamo veliko na primer v Odesi in Zaporožju, ki sta zelo blizu frontnim območjem in ljudje tam vsak dan doživljajo bombardiranje. Težko razmišljajo o organizaciji dogodkov, ko je njihov glavni cilj preživeti. Vsakodnevno bombardiranje vpliva na mlade po vsej državi, ker si ne morejo privoščiti, da bi razmišljali o daljni prihodnosti, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri ali celo kaj se bo zgodilo v naslednjih dveh urah.

Poleg tega so zaradi vojne v Ukrajini nestabilne finančne razmere, zato je premalo delovnih mest za mlade. Mladi morajo najti zaposlitev, hkrati pa si prizadevajo za izobraževanje in sodelovanje v mladinskih organizacijah, kar ni lahko.

Po obsežni invaziji so se številni mladi začeli boriti proti ruski agresiji z orožjem v svojih rokah namesto prek mladinskih svetov ali mladinskih organizacij. Zato mladi nimajo političnih izkušenj. V prihodnosti bo težko zagotoviti, da bodo lahko vsi ustrezno sodelovali v politiki.

Na platformi SD nudimo brezplačno, neformalno politično izobraževanje, da bi mlade ozaveščali o tem, kako lahko vplivajo na politiko na regionalni in nacionalni ravni.

Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da se mladinske organizacije oziroma predstavniki teh organizacij udeležujejo dogodkov, kot je Vaša Evropa, vaš glas?

Ti mednarodni dogodki Ukrajincem predvsem kažejo, da Evropa ni pozabila na nas. Za nas je pomembno, da smo tukaj, da imamo glas, da se pozanimamo o izkušnjah drugih udeležencev in da se vrnemo v domovino z novimi idejami.

To tudi kaže, da smo sposobni in odločeni, da postanemo del Evropske unije, kajti če smo tu, nam lahko evropska mladina prisluhne in mi lahko prisluhnemo njim. Povezuje nas neke vrste partnerstvo.

Kakšno podporo in pomoč po vašem mnenju potrebujejo mladi, da bi jih spodbudili, da ostanejo vključeni v mladinsko delo in mladinski aktivizem?

Mislim, da je zelo pomembno, da Evropska unija prisluhne ukrajinski mladini. Če nam bo Evropska unija še naprej omogočala besedo pri oblikovanju politike EU, bomo prišli do skupnih zaključkov, ki bodo v prid obema stranema, ker smo del Evrope, zato je potrebno strinjanje na vseh področjih politike. Če bo Evropska unija še naprej finančno podpirala ukrajinsko mladino pri udeležbi na dogodkih, kot je ta, bo to pripomoglo k ohranjanju njene politične angažiranosti, saj finančno breme ne bo predstavljalo tako velike ovire za udeležbo.

Yevheniia Senyk je mladinska aktivistka pri Platformi SD, članski organizaciji ukrajinskega Nacionalnega mladinskega sveta. Je študentka mednarodnih odnosov na Narodni politehnični univerzi v Lvovu.