Države članice EU bi morale v odnosih s civilno družbo spodbujati vključujoče sodelovanje, odprtost in preglednost na vseh področjih ravnanja z radioaktivnimi odpadki. To velja tako za sedanje kot potencialne gostiteljske skupnosti, zlasti ker bodo v naslednjih desetih letih in pozneje nastajale vse večje količine radioaktivnih odpadkov.

EESO je v mnenju, sprejetem na oktobrskem plenarnem zasedanju, zavzel jasno stališče, da bi bilo treba razpoložljiva sredstva uporabiti za povečanje zmožnosti skupin civilne družbe, zlasti lokalnih skupnosti blizu jedrskih objektov, da neodvisno sodelujejo v projektih in študijah za oceno vključevanja in preglednosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki;

EESO priporoča, naj države članice poročajo o načinih sodelovanja javnosti v postopku odločanja o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in o tem, kako je zagotovljena preglednost. „EESO poziva države članice, naj zagotovijo spremljanje okolja, javnega zdravja in socialno-ekonomskega razvoja na območjih v okolici obratov za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter redno objavo podatkov o tem,“ je zapisala poročevalka Alena Mastantuono.

Države članice bi morale prevzeti odgovornost in prihodnjim generacijam ne bi smele naložiti bremena predelave jedrskih odpadkov, ne glede na njihovo naravo, življenjsko dobo ali stopnjo tveganja.

Ker je mogoče velik del uporabljenega jedrskega goriva predelati, bi bilo treba cepljive snovi reciklirati in s tem zmanjšati potrebo po nabavi naravnega urana za obratovanje jedrskih reaktorjev. S strategijami krožnega gospodarstva bi lahko države članice zmanjšale količino odpadkov, ki jih je treba odstraniti, na minimum.

Države članice bi morale zagotoviti, da se pri oceni stroškov razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom upošteva povečanje stroškov skozi čas in da finančna sredstva zadostujejo za kritje dejanskih stroškov, je dejal sopročevalec Christophe Quarez. (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 17. in 18. oktobra organiziral svoj najpomembnejši letni komunikacijski dogodek Povezovanje EU, ki se ga udeležujejo komunikatorji iz organizacij civilne družbe. Letošnji seminar z naslovom Branik demokracije: pomoč preživetju in razcvetu novinarstva se je osredotočil na trenutno stanje na področju medijev in njihov položaj v družbi. Na seminarju je bilo izpostavljeno, da so novinarji pod vse večjim pritiskom vlad in zasebnih interesov, ki omejujejo svobodo medijev. Poleg običajnih ovir se zdaj soočajo z vzponom generativne umetne inteligence, ki je sicer koristna, hkrati pa ogroža gospodarske temelje novinarstva.

„Kaj je resnica? To vprašanje, ki si ga zastavljamo že leta, je znova aktualno zaradi uporabe umetne inteligence v lažnih novicah, teorijah zarote in avtoritarnih vladah, kar je sistematična grožnja ozaveščeni in spoštljivi razpravi na podlagi preverjenih informacij. Zdaj je čas, da skupaj poiščemo odgovore na vprašanja, ki jih imamo vsi v EU,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

"Le malo ljudi bi lahko pred 20 leti napovedalo, da nas v letu 2024 večina ne bo več brala jutranjega časopisa ob kavi, temveč bo brskala po telefonih in novice prebirala na spletnih mestih z novicami in vse pogosteje tudi v družbenih medijih," je povedal Aurel Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje. "Poleg novih izzivov ostajajo nerešeni stari izzivi. Novinarji se še vedno borijo proti svojim starim sovražnikom, ki so med drugim cenzura, nepregledno lastništvo medijev in nezadostno financiranje.“

Ricardo Gutiérrez, generalni sekretar Evropske zveze novinarjev, je poudaril, da bi bilo treba delo novinarjev obravnavati kot „javno službo“ ali „javno dobro“, ki ga ogrožajo gospodarski izzivi, nadlegovanje s tožbami (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) in neposredno nasilje (v EU je bilo od leta 2015 ubitih 14 novinarjev).

„Novinarstvo postaja nevarnejši poklic kot kdaj koli prej,“ je dejal izvršni direktor Evropske ustanove za demokracijo Jerzy Pomianowski, in pri tem omenil preganjanje novinarjev v Belorusiji. Andrey Gnyot, beloruski filmski ustvarjalec, aktivist in novinar, ki je v hišnem priporu v Beogradu in mu grozi izročitev, je v video sporočilu povedal, da je največja grožnja za novinarstvo "groba sila, ki želi spodkopati resnico in dostojanstvo". Tudi Hanna Liubakova, beloruska novinarka, ki je bila v odsotnosti obsojena na 10-letno zaporno kazen, je povedala, da je v Belorusiji zaprtih 33 novinarjev in da bi bili že samo z dostopanjem do njenih družbenih medijev lahko obsojeni na zaporno kazen.

Dr. Alexandra Borchardt, višja novinarka, neodvisna svetovalka, medijska raziskovalka in glavna avtorica poročila Evropske zveze za radiodifuzijo z naslovom Zaupanja vredno novinarstvo v dobi generativne umetne inteligence, je malo provokativno dejala, da sta „novinarstvo in generativna umetna inteligenca v navzkrižju, ker novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa na izračunu verjetnosti in pri njej ne gre za dejstva. Zato je potrebno preverjanje dejstev,“ je poudarila v svojem osrednjem govoru Zaupanja vredne informacije v dobi generativne umetne inteligence.

Ga. Borchardt je medije opozorila na „digitalni razkorak“, ko del družbe sprejema umetno inteligenco, drugi pa se ji upirajo. Če se mediji ne bodo prilagodili, lahko v bitki za uporabo umetne inteligence pri modernizaciji in doseganju občinstva ostanejo poraženci. Med izzivi za medije, ki izhajajo iz generativne umetne inteligence, sta izguba prepoznavnosti novinarjev v poslovnem modelu, ki temelji na umetni inteligenci, in pomanjkljiv nadzor nad vsebino.

Zaradi poplave informacij, ki jih umetna inteligenca lahko množično proizvaja, bo morda občinstvo z njimi preobremenjeno. „Ali bodo mladi želeli postati novinarji, če to pomeni tekmovanje z umetno inteligenco?“ se je vprašala ga. Borchardt. (ll)