Naslednja Komisija mora biti Komisija širitve. Vprašanje ni, ali naj se EU razširi, temveč kako to storiti pravilno – takšen je bil sklep foruma na visoki ravni o širitvi, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Na forumu so sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ter ministri držav članic EU in držav kandidatk za članstvo.

EESO je skupaj z Evropsko komisijo soorganiziral forum na visoki ravni o širitvi, ki je potekal v času oktobrskega plenarnega zasedanja. Prvič se je na istem dogodku zbralo več kot 140 predstavnikov civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU. Glavni poudarek udeležencev je bil jasen: civilna družba in socialni partnerji, ki so v pristopnem procesu pogosto spregledani, morajo imeti osrednjo vlogo v procesu širitve EU.

G. Röpke je poudaril: „Ne gre le za širitev EU, temveč tudi za pripravo prihodnjih držav članic na dejavno sodelovanje pri oblikovanju EU in zagotavljanje, da so v celoti opremljene za soočanje s prihodnjimi izzivi. S sodelovanjem s civilno družbo, združenji delodajalcev in sindikati ustvarjamo potrebne temelje za bolj vključujočo in močnejšo Evropo.“

V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba ohraniti nedavni zagon v zvezi s širitvijo, saj bo imela Komisija v obdobju 2024–2029 bistveno vlogo pri dokončanju širitvenega procesa.

Drugo ključno sporočilo razprave je bil pomen postopnega, predvidljivega in na dosežkih temelječega povezovanja, pri katerem se napredek prizna in nagradi z dejanskimi možnostmi za pristop.

G. Schmit je izpostavil ključno vlogo civilne družbe: „Dobro delujoč dvo- in tristranski socialni dialog ter vključevanje socialnih partnerjev sta bistvena elementa procesa pristopa k EU, saj gre za del našega socialnega tržnega gospodarstva.“

Nemški državni sekretar Rolf Schmachtenberg je dejal: „Delovni in socialni vidiki so ključni za uspešen pristop k EU. Tisti, ki želijo izboljšati življenje vseh državljanov, ustvariti priložnosti in se boriti proti socialnim neenakostim, potrebujejo učinkovite politike zaposlovanja, dobre delovne pogoje in delujoče sisteme socialne varnosti ter močne socialne partnerje.“

Naida Nišić, črnogorska ministrica za delo, zaposlovanje in socialni dialog, je med razpravo poudarila pomen foruma na visoki ravni kot platforme za dialog, ki Črni gori omogoča, da oceni napredek.

Niki Kerameus, grška ministrica za delo in socialno varnost, je poudarila: „Velik privilegij je, da lahko sodelujem v tej pomembni razpravi o širitvi EU in ključni vlogi, ki jo imajo socialni partnerji pri oblikovanju prihodnosti evropskega okolja na področju delavskih in socialnih pravic.“

Olta Manjani, namestnica albanskega ministra za gospodarstvo, kulturo in inovacije, je dejala: „Albanija dejavno povečuje svojo prisotnost v institucijah, odborih in delovnih skupinah EU in del teh prizadevanj je tudi vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.“

EESO se dosledno zavzema za širitev EU. Leta 2024 je kot pilotni projekt sprožil pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, ki civilni družbi v državah kandidatkah omogoča, da prispevajo k delu EESO. Pobuda kaže, kako dejavno sodelovanje civilne družbe iz držav kandidatk krepi proces širitve.  (mt)

EESO poziva Evropsko unijo, naj poveča svoje naložbe v varno povezljivost, odporno infrastrukturo in dobavne verige, da bi ostala konkurenčna na hitro razvijajočem se področju umetne inteligence za splošne namene. Ti ukrepi veljajo za bistvene za čim večje povečanje koristi generativne umetne inteligence v skladu z evropskimi vrednotami, potrebami in temeljnimi pravicami.

EESO je v raziskovalnem mnenju Umetna inteligenca: pot naprej, v katerem se je osredotočil na ključne vidike umetne inteligence za splošne namene, poudaril, da je treba zaradi dinamičnosti in kompleksnosti umetne inteligence stalno posodabljati akt EU o umetni inteligenci. Čeprav so umetnointeligenčni modeli za splošne namene zelo tehnični in se uporabljajo predvsem za poslovanje med podjetji (B2B), ni mogoče spregledati njihovega posrednega vpliva na delavce in potrošnike.

„Ocenjujemo kot zelo pomembno, da vsaka umetna inteligenca, ki jo uporabljamo tukaj v Evropi, temelji tudi na evropskih vrednotah. To seveda pomeni spoštovanje pravne države in človekovih pravic, hkrati pa tudi preglednost, verodostojnost in zanesljivost. To so ključni dejavniki, ki vsakemu sistemu umetne inteligence omogočajo, da deluje za ljudi,“ je dejala Sandra Parthie, poročevalka za mnenje, za katero sta zaprosila Evropska komisija in madžarsko predsedstvo Sveta EU.

EESO sicer podpira akt o umetni inteligenci, vendar poudarja, da ga je treba pozorno spremljati in prilagajati, če se izkaže, da uredba zavira inovativnost evropskih podjetij, ki se osredotočajo na umetno inteligenco. To se lahko zgodi, če vlada negotovost glede načina uporabe uredbe ali če se izkaže, da je preveč zapletena ter zato vlagatelje in inovatorje odvrača od evropskega trga.

Da bi preprečili močno prevlado velikih digitalnih podjetij iz tretjih držav na trgu EU, je EESO pozval k uporabi orodij politike za varstvo konkurence EU, s katerimi bi obravnavali morebitno kritično ravnanje ali neskladnost s standardi EU.

EU in njene države članice morajo vlagati v inovacije, da bi vzpostavile močne mreže za ustvarjanje in izboljšanje proizvodov umetne inteligence ter povečale koristi, ki jih umetna inteligenca prinaša ljudem in gospodarstvu. Če se umetna inteligenca za splošne namene ne bo razvijala in uporabljala v Evropi, bi to lahko zmanjšalo konkurenčnost evropskih podjetij ter povzročilo krčenje prodaje, izgubo delovnih mest, gospodarsko stagnacijo in revščino.

„Na svojem pragu imamo zelo dobra podjetja in raziskovalce ter vodilne raziskovalne zmogljivosti na svetu. Spodbujati jih moramo veliko bolj, kot to počnemo sedaj. Privabiti moramo talente in poskrbeti, da bo Evropa za njih dovolj privlačna za delo na tem področju. Razviti moramo umetno inteligenco, ustvarjeno v Evropi,“ je sklenila poročevalka Parthie. (ll)