EESO je kritiziral sedanji načrt Evropske komisije za napredne materiale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, merljivih ciljev in kazalnikov trajnostnosti. V svojem mnenju o sporočilu Komisije na to temo se zavzema za celovito strategijo, s katero bi EU postala vodilna v svetu v tem bistvenem sektorju. 

„Napredni materiali so ključni za industrijo, gospodarsko rast in trajnostnost v EU. V vseh proizvodnih procesih potrebujemo kazalnike trajnostnosti, zagotoviti pa moramo tudi ustrezna znanja in spretnosti ter kvalificirano delovno silo,“ je dejal poročevalec za mnenje Anastasis Yiapanis. 

Odbor opozarja, da načrt Komisije ni dovolj ambiciozen in ne vsebuje konkretnih ciljev, potrebnih za zagotovitev vodilnega položaja EU v tej industriji. Soporočevalec Gerardo Luis Arroyo Herranz je poudaril, da ni merljivih ciljev, rokov in ključnih kazalnikov uspešnosti. EESO poziva k drznemu in strateškemu pristopu za krepitev zmogljivosti EU na področju naprednih materialov in predlaga, da se med strateška področja doda tudi zdravstveno varstvo zaradi njegovega znatnega vpliva na industrijo. 

Osrednje priporočilo je prehod na krožno gospodarstvo, da bi zmanjšali odvisnost od surovin. Za to je potrebno okrepljeno sodelovanje med industrijo, akademskimi krogi in oblikovalci politik, znatne naložbe v raziskave in razvoj ter razvoj znanj in spretnosti. „Brez ustrezno usposobljenih ljudi je lahko vsak ukrep neuspešen. EU mora izvajati programe izpopolnjevanja in preusposabljanja ter pobude za poklicno izobraževanje,“ je še dejal g. Arroyo Herranz. 

EESO meni, da predlaganih 250 milijonov EUR za napredne materiale v okviru programa Obzorje Evropa ne zadostuje, zato poziva k večjemu financiranju, davčnim spodbudam in poenostavljenim birokratskim postopkom za spodbujanje naložb in inovacij. Skrb vzbuja tudi zagotavljanje stabilne oskrbe s kritičnimi surovinami. 

EESO se zavzema za okrepitev domačih zmogljivosti EU in diverzifikacijo virov, vključno s partnerstvi z Južno Korejo in Združenimi državami Amerike ter dolgoročnimi pogodbami z manjšimi državami za ublažitev motenj v oskrbi. (gb)

Evropske volitve so pokazale, da še vedno obstaja večina, ki je za Evropo, hkrati pa tudi to, da volivci po vsej EU zahtevajo nujne politične in zakonodajne odgovore na izzive, ki so bili izpostavljeni med volilno kampanjo. V nasprotnem primeru lahko proevropska večina izgubi podporo, saj državljani vse bolj obračajo hrbet tradicionalnim političnim silam. 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na julijskem plenarnem zasedanju gostil razpravo o stanju demokracije v Evropi, ki so se je udeležili predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predstavniki političnih skupin novoizvoljenega Evropskega parlamenta. 

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal, da so bile junijske evropske volitve opozorilo in da je naša dolžnost, da po teh volilnih rezultatih razmislimo o današnjem stanju demokracije. „Združeni smo v prepričanju, da je Evropska unija edini odgovor v zvezi s tem in zagotavlja obliko demokracije, ki vidno izboljšuje življenje po vsej Evropi,“ je povedal. 

Da bi utrdili podporo demokraciji v Evropi, mora EU dokazati, da je politika še vedno najboljše sredstvo za pozitivne spremembe v družbi in skupnosti, je poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. „Delodajalci, delavci in civilna družba so bistveni za izgradnjo Evrope – v evropskih krajih, mestih in regijah. Tu se namreč Evropa začne in demokracija izvaja.“

V razpravi s predstavniki političnih skupin je Željana Zovko, podpredsednica Evropske ljudske stranke (EPP), največje skupine v Evropskem parlamentu, dejala, da njena skupina pričakuje nadaljevanje politik, ki so se začele v prejšnjem mandatu. Ana Catarina Mendes, podpredsednica skupine socialistov in demokratov (S&D), je dejala, da se je treba nujno osredotočiti na izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in boj proti revščini. Podpredsednik skupine Renew Europe Dan Barna je novo Evropsko komisijo pozval, naj učinkoviteje brani pravno državo z uporabo obstoječih orodij. Kira-Marie Peter-Hansen, podpredsednica skupine Zeleni/ESZ, je poudarila, da mora zeleni dogovor ostati ključna politika EU. Martin Schirdewan, sopredsednik skupine levice, je napovedal, da bodo novo Komisijo pozvali, naj obravnava krizo, ki jo povzročajo visoki stanovanjski stroški. (mt)