EESO je svojo osrednjo nagrado za civilno družbo doslej podelil petnajstkrat. Podeljuje jo projektom, ki na posebej ustvarjalen in inovativen način obravnavajo teme, ki so za EU zelo pomembne.

Za nagrado se lahko potegujejo organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji in delujejo na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Prijavijo se lahko tudi posamezniki, ki prebivajo v EU, ter podjetja, ki so registrirana ali poslujejo v EU, pod pogojem, da izvajajo izključno nepridobitne projekte.

Upoštevajo se samo projekti in pobude, ki se izvajajo v EU in ki so do roka za oddajo prijav že zaključeni ali v teku.

Cilj te nagrade je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanju skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje.

Vsako leto je izbrana druga tema. Leta 2023 je šlo za projekte, osredotočene na duševno zdravje. Leta 2022 je EESO izjemoma podelil nagrado za dve temi: mladi in Ukrajina. Leta 2021 so bili nagrajeni podnebni projekti, ki spodbujajo pravičen prehod. Leta 2020 je EESO nagrado za civilno družbo nadomestil z enkratno nagrado za solidarnost civilne družbe, ki je bila namenjena boju proti COVID-19. Druge teme nagrade v preteklosti so bile enakost spolov in krepitev vloge žensk, evropska identiteta, kulturna dediščina in migracije.

EESO je oktobra 2024 objavil razpis za 15. nagrado za civilno družbo na temo škodljive polarizacije v evropski družbi.

Ta tema je dandanes zelo pereča. Zaradi številnih hkratnih kriz, med njimi pandemije COVID-19, ruske vojne v Ukrajini ter socialne in ekonomske nestabilnosti, se povečuje nezaupanje v javne ustanove in organe ter s tem spodbuja škodljiva polarizacija.

Civilna družba ima ključno vlogo v boju proti temu nezaupanju ter pri spremljanju žarišč polarizacije na spletu in zunaj njega, s tem pa pri izboljšanju socialne kohezije in ohranjanju demokratičnih idealov. Skupaj z javnimi organi in civilno družbo lahko pripomore k zaščiti liberalne demokracije pred avtoritarnimi težnjami.

Zato se je EESO odločil, da bo tokratno nagrado za civilno družbo podelil neprofitnim pobudam, ki uspešno izvajajo preventivne ukrepe ter ukrepe zgodnjega opozarjanja in (po potrebi) umirjanja, s čimer zagotavljajo, da se demokratične vrednote spoštujejo, polarizacija ne postane škodljiva, enostranski diskurz pa ne vodi v nasilje.

Odgovornost za krepitev kohezije, da bi se odpravila polarizacija družbe, je na ramenih organizacij civilne družbe, ki imajo moč in motivacijo za zaščito državljanskega in demokratičnega prostora. To je bilo glavno sporočilo tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) letos organiziral drugič, da bi sprožil razpravo o alarmantnem širjenju polarizacije v družbi EU.

Teden civilne družbe, ki je od 17. do 20. marca potekal v EESO, je pritegnil več kot 800 udeležencev, med njimi predstavnikov organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij, mladih, zainteresiranih strani in novinarjev, ki so si izmenjali stališča in razpravljali o tem, kako okrepiti kohezijo in sodelovanje v polarizirani družbi.

Člani povezovalne skupine EESO in partnerji dneva evropske državljanske pobude so med tednom civilne družbe organizirali 14 srečanj, med drugim tudi slovesno podelitev nagrade EESO za civilno družbo. Udeleženci so pripravili obsežen sveženj izvedljivih ukrepov in ključnih zahtev za bolj povezano družbo, med katerimi so:

• krepitev kohezijo z izobraževanjem in kulturo,
• ponudba cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj,
• povečanje udeležbe javnosti s pomočjo evropske državljanske pobude,
• prizadevanja za vključujoč pravični prehod in zeleno-modro rast,
• priprava močne evropske strategije za civilno družbo,
• krepitev podpore organizacijam civilne družbe in povečanje financiranja zanje,
• vključevanje mladih v oblikovanje močnejše in odpornejše Evrope ter
• spodbujanje inovacij in tehnologije v korist vseh.

Na zadnjem srečanju v okviru tedna je predsednik EESO Oliver Röpke dejal: „Zdaj, ko zaključujemo drugi teden civilne družbe, lahko rečem, da so me energija, odpornost in zaveze akterjev civilne družbe iz cele Evrope močno navdušili. Ta teden je pokazal, da lahko civilna družba, če se poveže, najde rešitve, s katerimi bomo okrepili našo demokracijo, spodbujali socialno kohezijo in gradili Evropo, ki resnično koristi vsem.“

Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je poudarila, da imajo organizacije civilne družbe ključno vlogo pri usmerjanju družbe na podlagi temeljnih evropskih vrednot.

Victor Negrescu, podpredsednik Evropskega parlamenta, pa je izrecno pozval k ukrepanju in organizacije civilne družbe pozval, naj pokažejo svojo moč ter se uprejo agresivni retoriki: „Potrebujemo močno civilno družbo in resnično partnerstvo med njo ter nosilci odločanja, da bi skupaj gradili povezano družbo, ki konkretno izboljšuje vsakdanje življenje ljudi.“

Predstavniki organizacij civilne družbe so ob tem poudarili, da civilna družba ni le ponudnik storitev, temveč je ključni element demokracije in udeležbe. Nataša Vučković, generalna sekretarka srbske fundacije Center za demokracijo, pa je izrazila optimizem in dejala, da ima lahko civilna družbe odločilno vlogo v boju proti temeljnim vzrokom in širjenju nedemokratičnih in protievropskih stališč, tako v EU kot v državah kandidatkah. To je mogoče doseči tako, da Evropska unija postane razumljivejša in vsem državljanom prinaša koristi v njihovem vsakodnevnem življenju. (at)

„Dijake in šolarje učimo, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč,“ pravi Richard Vaško iz slovaškega debatnega društva (Slovenská debatná asociácia), ki je za svojo olimpijado kritičnega razmišljanja prejel nagrado EESO za civilno družbo za boj proti polarizaciji. Z Richardom, ki je za ta projekt dobil prvo nagrado, smo se pogovarjali o olimpijadi in o tem, zakaj je kritično razmišljanje pomembno v današnjem polariziranem svetu, polnem dezinformacij.

Lahko opišete eno od iger ali enega od krogov olimpijade kritičnega razmišljanja? Nam lahko navedete primer naloge ali vprašanja?

V šolah in regionalnih krogih olimpijade kritičnega razmišljanja dijaki in šolarji rešijo eno- do dveurni test z vrsto nalog. Pri tem lahko neomejeno uporabljajo splet in orodja za preverjanje dejstev. Naloge so osredotočene na medijsko pismenost, odkrivanje manipulacije in predsodkov, tolmačenje podatkov in študij, iskanje logičnih zmot ter oblikovanje lastnih argumentov.

Tako smo v enem od zadnjih krogov učence prosili, naj argumentirajo, ali bi bilo treba v šolah zaradi varnosti namestiti varnostne kamere, kar je aktualna tema javnih razprav na Slovaškem. Pri drugi nalogi so učenci morali analizirati virusni videoposnetek na platformi TikTok, ki razglaša teorijo zarote o Taylor Swift, ter opredeliti tipične značilnosti zarotniškega razmišljanja. Pri tretji nalogi so morali ugotoviti, kateri od dveh videov je bil ustvarjen z UI in kateri je avtentičen.

Vsi že opravljeni preskusi so na Slovaškem javno dostopni na www.okm.sk.

Kaj želite doseči z olimpijado kritičnega razmišljanja in kaj vas je spodbudilo k projektu?

Naš cilj je učencem pomagati, da bi v starosti, ko začnejo uporabljati družbene medije in vsrkavati digitalne vsebine, pridobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za kritično, odgovorno in premišljeno gibanje po tem prostoru. Z rednimi povratnimi informacijami po vsakem krogu in pripravljalnimi spletnimi tečaji učenci razvijejo navade in dobijo orodja, ki jih lahko prenesejo in uporabijo v vsakdanjem življenju. Naš končen cilj je generacija dobro obveščenih mladih, odpornih na dezinformacije in zmožnih konstruktivnega, na dejstvih temelječega dialoga.

Projekt smo začeli v odziv na kritično vrzel v našem izobraževalnem sistemu: medijska pismenost in kritično razmišljanje sta v uradnih učnih programih še vedno zelo malo prisotna. Več kot polovica slovaških šolarjev se nikoli ne nauči oceniti, ali so informacije zanesljive. Le 16 % slovaške mladine redno preverja informacije v medijih. Posledično 56 % prebivalstva običajno verjame teorijam zarote ali popolnim lažem. To smo želeli spremeniti, zato smo v šolah po vsej državi začeli uvajati nadgradljive in učinkovite ukrepe.

Zakaj je razvoj kritičnega razmišljanja po vaše tako pomemben v sedanjih razmerah? Ali sploh lahko zmagamo v vojni proti lažnim novicam?

Lažne novice so v takšni ali drugačni obliki vedno obstajale, a zdaj jih je toliko, kot še nikoli doslej. Ker so družbeni mediji za mnoge mlade prvi vir informacij, lahko vsakdo enostavno razširja dezinformacije, napačne informacije ali sovražni govor. Sposobnost filtrirati te kaotične informacije in se znajti v gozdu podatkov je postala ključna življenjska spretnost.

V vojni zoper lažne novice sicer ne moremo biti stoodstotni zmagovalci, saj je to izmuzljiv cilj, ki se nenehno spreminja. Lahko pa mlade opremimo z orodji, s katerimi se bodo v tem okolju bolje znašli, postavljali dobra vprašanja in razmislili, preden novico delijo.

Ste prejeli povratne informacije o projektu? Lahko navedete primer?

Po vsakem krogu zbiramo povratne informacije in odzivi so izredno pozitivni. Tako je na primer 93 % učiteljev, katerih učenci so sodelovali na olimpijadi, navedlo, da je pomagala povečati odpornost njihovih učencev na dezinformacije in prevare. Tudi naš neto promocijski rezultat, ključno merilo zadovoljstva uporabnikov, je v zadnjem krogu dosegel +76, kar velja za odlično.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam civilne družbe, da bi s tovrstnimi dejavnostmi ali programi dosegle kar največ?

Vsaka država in razmere so različne, lokalne organizacije pa najbolje vedo, kar v njihovih skupnostih deluje. Nam so pomagala naslednja načela:

Najpomembneje je, da mladim ne narekujemo, kaj naj mislijo. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč. Če učenci mislijo, da se njihova mnenja ne upoštevajo ali se jim vsiljujejo tuja stališča, ne bodo sodelovali. Učimo jih, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati.

Drugič, dostopnost in vključevalnost sta odločilnega pomena. Če ne zapustimo „mehurčka“ in gremo še kam drugam poleg elitnih šol, ne bomo dosegli resničnega učinka. Naš program je brezplačen, v celoti na voljo na spletu, z malo ovirami zanj in dostopen tudi v jeziku naše največje etične manjšine. Letos je bilo 53 % sodelujočih dijakov poklicnih srednjih šol.

Tretjič, že od začetka je treba razmišljati o nadgradnji in uporabiti nove tehnologije, da bi se to doseglo. Uporabljamo UI za ocenjevanje prostih odgovorov, kar nam omogoča zelo kakovostno učno izkušnjo, ne da bi se morali zateči k testom z vprašanji izbirnega tipa. Digitalna era nam je prinesla resne izzive, a tudi močna orodja za njihovo obravnavo.

Richard Vaško je član slovaškega debatnega društva od 12 leta starosti. V srednji šoli je bil zmagovalec slovaške nacionalne debatne lige in je svojo državo zastopal na svetovnem šolskem debatnem prvenstvu. Diplomiral je iz prava, politike in filozofije na univerzi v Warwicku v Združenem kraljestvu kot eden najboljših v svojem letniku, zdaj pa opravlja doktorat na področju izobraževanja (znanje, moč, politika) na univerzi v Cambridgu.

V slovaškem debatnem društvu dela od leta 2021 in je ustanovil olimpijado kritičnega razmišljanja, ki jo zdaj usklajuje. Sodeloval je tudi z ekipo za strateško komuniciranje slovaškega ministrstva za izobraževanje (StratCom) in je soavtor priročnikov nacionalnega instituta za izobraževanje in mladino, namenjenih usposabljanju učiteljev o medijski pismenosti. Vodi raziskave in skupaj z institutom Mathias Bel, nevladno organizacijo, ki se osredotoča na etnične manjšine in marginalizirane romske skupnosti na Slovaškem, organizira večetnične poletne šole za prikrajšane otroke.

EESO je v razpravi s komisarjem za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michaelom McGrathom posvaril pred sedanjimi prizadevanji za utišanje, diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice, ter izrazil pripravljenost, da združi moči s Komisijo za zaščito evropske civilne družbe in boj proti polarizaciji.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pripravljen prevzeti praktično vlogo v prihodnji strategiji Evropske komisije za civilno družbo, ki se pripravlja z namenom okrepitve demokracije in državljanskega prostora ter povezovanja razdeljenih skupnosti po vsej EU. V času vse pogostejših napadov na skupine civilne družbe in neodvisne medije se je EESO zavezal, da se bo odzval in pomagal zaščititi temelje svobodne in odprte družbe.

„EESO je trdno zavezan zaščiti, varovanju in opolnomočenju civilne družbe. Kot dom evropske civilne družbe ne bomo pasivni opazovalci. Dejavno se bomo uprli prizadevanjem za oslabitev državljanskega prostora. Zavzemali se bomo za večjo podporo, boljšo zaščito in večje priznavanje vloge civilne družbe pri krepitvi naših demokracij,“ je poudaril predsednik EESO Oliver Röpke na plenarnem zasedanju EESO 27. marca, na katerem je potekala razprava na visoki ravni o odpravljanju polarizacije v družbi, v kateri je sodeloval komisar McGrath.

G. Röpke je dejal, da se nevladne organizacije in lokalna gibanja vse pogosteje soočajo z demokratičnim nazadovanjem, restriktivno zakonodajo, kampanjami blatenja in strateškimi tožbami, ki so namenjene utišanju nestrinjanja in so del širših prizadevanj za diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice.

Glede obtožb, ki so jih nekateri poslanci Evropskega parlamenta nedavno izrekli na račun okoljskih nevladnih organizacij, je g. Röpke opozoril, da je posebej zaskrbljujoče to, da napadi ne prihajajo samo izven naših institucij, temveč se v nekaterih primerih slišijo v njih.

Komisar McGrath je dejal, da je EESO v edinstvenem položaju, da pomembno prispeva k prizadevanjem Komisije za krepitev demokracije in premostitev delitev v družbi. Po njegovem mnenju je najboljši način za obravnavanje polarizacije okrepitev vloge Evropejcev, da se bodo počutili zastopane: „Če to dosežemo, bomo uspešno povezali naše skupnosti, družbe in Unijo. Ne glede na to, kako ukrepamo, vemo, da bo sodelovanje organizacij civilne družbe še naprej ključnega pomena.“

Nova strategija EU za civilno družbo, napovedana v delovnem programu Komisije za leto 2025, bo podpirala, ščitila in opolnomočila organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic.

Med plenarno razpravo so bile predstavljene tudi ključne ugotovitve tedna civilne družbe EESO 2025, ki je potekal pod geslom Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Med govorniki so bili Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine, ki je predstavila ključne pozive s tega tedna, prejemnik nagrade za civilno družbo Richard Vaško iz Slovaškega debatnega društva in mladinska aktivistva Kristýna Bulvasová, ki je predstavila glavna priporočila z letnega mladinskega dogodka EESO Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS).(ll)

Antonio García Del Riego, član skupine delodajalcev EESO

Evropa se nahaja v kritičnem obdobju, saj se sooča z zgodovinskimi izzivi, od zelenega prehoda do vojne na svojem pragu in vse večje svetovne konkurence. Za rešitev teh izzivov ne bodo dovolj zgolj politične deklaracije, temveč bodo za to potrebna sredstva ter zmogljivosti za njihovo mobilizacijo, usmerjanje in povečanje. Potrebujemo torej trden, konkurenčen in avtonomen finančni sistem, ki ga žal nimamo.

Finance so ožilje vseh sodobnih gospodarstev. Za nove tovarne, električna vozila, širitev bolnišnic ali zagonska podjetja na področju čistih tehnologij potrebujemo nekoga, ki si jih bo upal financirati. V Evropi so to pogosto banke. Rast, naložbe in izvoz MSP, tj. 99 % podjetij v EU, so v veliki meri odvisni od bančnih posojil. Vendar obstaja tveganje, da bodo prav institucije, ki so osrednjega pomena za naš finančni sistem, s trga izrinili konkurenti in da bodo prekomerno regulirane.

V Evropi se pogosto govori o strateški avtonomiji na področju energije, obrambe in digitalne infrastrukture, redko pa o finančni avtonomiji, čeprav bi se moralo.

Danes več kot 60 % investicijskega bančništva v Evropi obvladujejo samo štiri ameriške banke. Prihodnja pravila Basel IV se bodo v celoti uporabljala v EU, ne pa tudi v ZDA, Združenem kraljestvu ali na Japonskem. Evropske banke bodo zato v slabšem konkurenčnem položaju. Če želimo, da evropske banke financirajo dvojni prehod in podprejo strateške sektorje, morajo imeti enake konkurenčne pogoje.

Unija kapitalskih trgov naj ne bo zgolj prazna beseda, ampak pravi enotni trg za prihranke in naložbe. Zato pa potrebujemo pametno, sorazmerno in ustrezno zakonodajo za zaščito stabilnosti in potrošnikov, pa tudi za spodbujanje rasti in konkurenčnosti. To zajema:

• sorazmernost,
• tehnološko nevtralnost in
• pravila, usmerjena v rezultate.

Evropa si ne more privoščiti, da bi bila naivna. V svetu, ki ga vse bolj oblikujejo politika moči in gospodarski bloki, finančna moč pomeni suverenost. Združene države in Kitajska to vedo. Tudi mi bi morali.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval, naj se delovni program Evropske komisije za leto 2025, v katerem so opredeljene zakonodajne in politične prednostne naloge EU, osredotoči na gospodarsko odpornost, socialno pravičnost in trajnostnost. V razpravi na plenarnem zasedanju s komisarjem za gospodarstvo in produktivnost Valdisom Dombrovskisom je EESO, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju delovnega programa, potrdil svojo zavezo, da bo prispeval k razvoju agende, ki bo obravnavala nujne izzive, hkrati pa gradila bolj vključujočo in v prihodnost usmerjeno EU.

EESO je decembra 2024 predstavil svoj prispevek k delovnemu programu z naslovom Skupaj naprej: drznejša, enostavnejša in hitrejša Unija. Namen te vizije je neposredno obravnavati gospodarske in geopolitične izzive EU. EESO vsako leto z obsežnimi posvetovanji in priporočili izpopolni delovni program, da bi kar najbolje služil evropskim državljanom in podjetjem.

Predsednik EESO Oliver Röpke je pozdravil tesno sodelovanje z Evropsko komisijo. Priznal je njena prizadevanja in pozval k ambicioznejšemu in bolj vključujočemu pristopu. „Še naprej smo zavezani oblikovanju politik, ki spodbujajo gospodarsko stabilnost, socialno pravičnost in demokratične vrednote,“ je dejal.

Komisar Dombrovskis je poudaril, da je cilj delovnega programa Komisije za naslednjih pet let povečati gospodarsko konkurenčnost in varnost. „Sprejetje ukrepov za zmanjšanje birokracije je pomemben gradnik te konkurenčnejše Evrope. S programom poenostavitve želimo poskrbeti za to, da bodo pravila EU prispevala k doseganju naših gospodarskih, socialnih, okoljskih in varnostnih ciljev ter jih ne bodo ovirala,“ je dejal.

Glavne prednostne naloge za leto 2025

Gospodarska rast in konkurenčnost

Delovni program se osredotoča na strukturne reforme, novi večletni finančni okvir in močnejše kapitalske trge. EESO se zavzema za širši pristop h gospodarski odpornosti, ki bi obravnaval počasno rast, krizo življenjskih stroškov in vse večjo geopolitično negotovost.

Manj pravne ureditve, ki mora biti tudi pametnejša

EESO podpira zavezo Komisije za zmanjšanje upravnih bremen, vendar opozarja, da poenostavitev predpisov ne sme zmanjšati socialne zaščite ali okoljskih standardov.

Spodbujanje inovacij in naložb

Delovni program z močnim poudarkom na digitalnih omrežjih, umetni inteligenci in kvantnih tehnologijah daje prednost vodilnemu tehnološkemu položaju EU. EESO poziva Komisijo, naj ustvari pogoje, ki bodo preprečevali odlive kapitala in spodbujali dolgoročne naložbe v Evropi.

Pravičnejša in bolj zelena Evropa

Z obravnavanjem izzivov, kot so pomanjkanje strokovnjakov, prehranska varnost in trajnostno financiranje, si delovni program prizadeva okrepiti socialno in okoljsko trajnostnost. EESO poudarja pomen politik, ki spodbujajo socialno kohezijo in pravičen digitalni prehod.

Priprave na širitev in prihodnost

Ker se EU pripravlja na morebitno širitev po letu 2028, so v delovnem programu opisani načrti za finančno in politično stabilnost. EESO vztraja, da je treba vključiti vidike civilne družbe, da bodo politike ustrezale potrebam vseh Evropejcev. (tk)