Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.

EESO je v mnenju na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 18. januarja 2024, podal jasno sporočilo o tem vprašanju.

EU bi morala posebno pozornost nameniti razvoju omrežij, potrebne pa so tudi znatne naložbe v spodbujanje evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ob hkratnem varstvu okolja.

„V EESO menimo, da je za uresničitev zelenega prehoda in strateške energetske neodvisnosti bistvenega pomena, da se naš energetski sistem strukturno spremeni,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke med razpravo pred sprejetjem mnenja.

Belgijska ministrica za energijo Tinne Van der Straeten je poudarila, da je prehod na čisto energijo, ki izhaja iz podnebnih potreb, sedaj nujen tudi z gospodarskega in varnostnega vidika ter da povezave ustvarjajo prožnejši sistem, ki bo lahko uravnotežil geografske razlike v proizvodnji vetrne in sončne energije.

„Evropske ambicije na področju energije iz obnovljivih virov trenutno presegajo njene infrastrukturne načrte, zato to vseevropsko infrastrukturo potrebujemo v zelo kratkem času. Hkrati mora biti stroškovno učinkovita, varna, trajnostna in prožna,“ je še dejala ministrica. (mp)

Civilno družbo sestavljajo skupine skupnosti, ki so se sposobne samoorganizirati ter opredeljevati in dosegati izbrane cilje. V demokratičnih sistemih so skupine civilne družbe številne in raznolike, da bi čim bolj zastopale raznolikost glasov in mnenj svojih članov. V nedemokratičnih režimih nevladne organizacije najpogosteje nasprotujejo vladarjem. Civilna družba lahko deluje z aktivno državljansko udeležbo in željo po sodelovanju za skupno dobro, neodvisno od državnih institucij.

Ko je bila na oblasti stranka Zakon in pravičnost, so se organizacije civilne družbe mobilizirale proti spremembam, ki so škodovale sistemu upravljanja države in varstvu človekovih pravic. V poročilu Helsinške fundacije za človekove pravice „Pritisk in mobilizacija: civilna družba in kriza pravne države“ piše, da so nevladne skupnosti od leta 2016 do leta 2022 organizirale številne množične proteste za zaščito pravne države in proti kršitvam ustavnih vrednot ter ponujale pravno pomoč skupinam, ki jim je grozila diskriminacija ali represija. Nevladni sektor je še naprej iskal nove poti za sodelovanje v postopkih odločanja, tudi z organiziranjem učinkovitih koalicij za izvolitev komisarja za človekove pravice in varuha otrokovih pravic ter državljanskih forumov.

Rezultati parlamentarnih volitev 15. oktobra 2023 pričajo o moči civilne družbe na Poljskem. Zgodovinska 74,38-odstotna volilna udeležba in opozicijske skupine, ki so pridobile volilno prednost, dokazujejo učinkovito državljansko mobilizacijo, ki je privedla do spremembe vlade. Kandidati stranke Zakon in pravičnost so dobili 35,38 % glasov. Ta stranka je bila tako prva od leta 1989, ki je že tretjič zapored zmagala na parlamentarnih volitvah, vendar za razliko od volitev leta 2015 in leta 2019 njen seznam kandidatov ni dobil večine sedežev, potrebnih za sestavo vlade. Politične skupine, ki so vstopile v parlament, so bile tudi: Državljanska koalicija (30,7 %), Tretja pot PSL-PL (14,4 %), Nova levica (8,61 %) ter Konfederacija svoboda in neodvisnost (7,16 %). Tri koalicijske skupine – Državljanska koalicija, Tretja pot PSL-PL in Nova levica – so prejele skupaj 51,72 % glasov, s čimer so dobile večino, potrebno za sestavo vlade. Po prvem neuspešnem poskusu stranke Zakon in pravičnost je bila oblikovana vlada z Donaldom Tuskom kot njenim predsednikom.

Nobena raziskava ni napovedovala tako visoke volilne udeležbe. Naj spomnimo, da je bila ta na parlamentarnih volitvah leta 2019 61,74-odstotna, na zgodovinskih volitvah leta 1989 pa 62,7-odstotna. Rezultati raziskav (npr. CBOS in fundacija Batory) kažejo, da je želja po spremembah, ki je posledica dolgotrajnega družbenega nezadovoljstva, državljane spodbudila, da so šli na volitve. Velja omeniti, da je bilo pred volitvami mogoče opaziti močno družbeno mobilizacijo. Tako se je na primer izjemno veliko število volivcev prijavilo za glasovanje zunaj kraja prebivališča (do 15. ure 12. oktobra je 960.000 oseb zamenjalo volilni kraj, približno 1.200.000 pa jih je za to zaprosilo). Število Poljakov, ki živijo v tujini in so se prijavili za glasovanje se je skoraj podvojilo (približno 600.000 v primerjavi z 350.000 na volitvah leta 2019).

Še en dejavnik, ki je na parlamentarne volitve pritegnil večje število državljanov, je bila verjetno tudi razglasitev in izvedba državnega referenduma. Udeležba na njem je bila 40,91-odstotna, zato njegov izid ni bil zavezujoč. K mobilizaciji volivcev so prispevali tudi številni ukrepi, ki so jih sprejele nevladne organizacije, da bi spodbujale volilno udeležbo. Omeniti je treba zlasti tiste, namenjene ženskam in mladim (npr. „Tvoj izbor“ v okviru pobude Glas žensk, „Dovolj smo molčali“ v okviru pobude Vzhod ali „Tvoja odločitev“ v okviru pobude SexEd), ki so prispevali k večji volilni udeležbi. Na parlamentarnih volitvah leta 2019 je glasovalo 61,5 % žensk in 60,8 % moških. Udeležba mladih v starosti od 18 do 29 let je bila 46,4-odstotna. Na volitvah leta 2023 je glasovalo več žensk (73,7 %) kot moških (72,0 %) in 68,8 % mladih (starih od 18 do 29 let). Organizacije civilne družbe so pred volitvami izvedle najmanj 20 kampanj, da bi ljudi spodbudile k udeležbi na volitvah.

Kampanje so se večinoma izvajale na spletu, nekatere pa tudi na televiziji, radiu in celo v kinematografih. S sodelovanjem znanih osebnosti, vplivnežev, igralcev in javnih osebnosti so lažje dosegle različno občinstvo. Glede na raziskavo CBOS „Volitve 2023: nagibi in odločitve“, ki je bila izvedena oktobra 2023, se je večina volivcev (približno 70 %) odločila o tem, za koga bo glasovala, najmanj nekaj tednov pred volitvami. Ostali so to storili pozneje – v zadnjem tednu pred volitvami (28 %), na dan volitev (9 %) ali dan pred volitvami (4 %). Za volivce Državljanske koalicije (80 %) je bil zlasti pomemben njen odnos do Evropske unije. Kot razlog za glasovanje zanjo (77 %) je bila skoraj enako pogosto omenjena želja po spremembi vodstva. Velik delež volivcev, ki so glasovali zanjo (64 %) je menil, da predstavlja vrednote in načela, ki so jim blizu. Volivci stranke Zakon in pravičnost so menili, da ta zastopa njihove interese (skrb za ljudi, kot so oni – 66 %) ter njihove vrednote in načela (62 %). Hkrati so imeli pozitivno mnenje o njenem dosedanjem vodstvu (64 %) in njenem gospodarskem programu (59 %).

Junija 2024 bodo Poljaki na volitvah izvolili poslance Evropskega parlamenta. Volitve v Evropski parlament se lahko štejejo za še eno fazo volilnega cikla, ki se je začel leta 2023 s parlamentarnimi volitvami, saj bodo aprila 2024 na Poljskem potekale tudi lokalne volitve. Evropska tematika bo prisotna v kampanjah lokalne uprave, čeprav v manjšem obsegu kot med parlamentarnimi volitvami. Poleg tega lahko na volilno udeležbo na evropskih volitvah vpliva 20. obletnica pristopa Poljske k EU. Naj spomnimo, da je na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 volilna udeležba na Poljskem znašala 45,68 %.

Poljski državljani so močno naklonjeni temu, da je njihova država del Evropske unije. Glede na študijo CBOS iz aprila 2023 jih 85 % odobrava članstvo v EU. To število se je zmanjšalo, vendar je še vedno zelo visoko. Članstvu Poljske v EU nasprotuje 10 % državljanov, 5 % pa o tem nima mnenja.

Prav tako se moramo zavedati, da bodo volitve v Evropski parlament prvič potekale v senci prepletajočih se kriz, kot so vojna v Ukrajini, podnebna kriza, gospodarska kriza in vzpon populistične desnice. Ker se bodo zaradi tega verjetno povečale dejavnosti dezinformiranja, bo treba v volilni kampanji poskrbeti za učinkovito in skladno komunikacijsko politiko, ki bo prilagojena posebnim skupinam volivcev. Zaradi teh mednarodnih napetosti zagovorniki Evropske unije polagajo upanje v skupnost, ki zagotavlja našo varnost.

Małgorzata Molęda-Zdziech

Visoka šola za ekonomijo v Varšavi – ekipa Europe Direct Poljska

Od decembra v rubriki „Grem volit. Pa ti?“ objavljamo mnenja naših gostov o evropskih volitvah. Tokrat je naša gostja Malgorzata Molęda-Zdziech, poljska sociologinja, politična znanstvenica in dejavna komentatorka dogajanja na Poljskem.

Na Visoki šoli za ekonomijo v Varšavi vodi oddelek za politične študije in je rektorjeva predstavnica za sodelovanje z Evropsko unijo. V članku komentira pomemben vpliv poljske civilne družbe na izid zadnjih poljskih državnih volitev oktobra 2023, obravnava pa tudi eno od prednostnih nalog prihodnjega poljskega predsedstva Sveta EU v zvezi z vlogo civilne družbe pri zaščiti pravne države. (ehp)

Končala se je plodovita in angažirana življenjska pot Jacquesa Delorsa, katere sadovi ostajajo. Enotni trg, schengensko območje, Erasmus, euro in kohezijski sklad so njegov neposreden prispevek k izgradnji velikih delov evropske zgradbe, v kateri živimo. Njegovo evropsko delo temelji na etiki ukrepanja.

Javno udejstvovanje Jacquesa Delorsa je bilo skrajno plemenito. V svojem društvenem, sindikalnem in političnem udejstvovanju se je ta aktivist, kot se je rad skromno opredelil, navdihoval zlasti iz personalizma Emmanuela Mounierja. Potihem je bil vnet kristjan, zanj je bil vsak človek edinstven in vpet v mrežo družbenih povezav, ki jih je treba nujno uporabiti za vsakršno pomembno ukrepanje.

Skrbel ga je porast individualizma, zato je kot socialdemokrat stavil na družbeno angažiranost v kateri vsak po svoje prispeva k skupnemu dobremu. Njegovo ime ostaja neločljivo povezano z usklajevanjem, soupravljanjem, kolegialnostjo in drugimi oblikami kolektivnih ukrepov, ki jih je promoviral in za katere se je zavzemal. Zato je pripisoval velik pomen Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ki ju je pomagal ustanoviti Spoštoval je posredniške organe in verjel v pristen socialni dialog v duhu kompromisa.

Tega je na evropski ravni tudi udejanjal. Na to raven je razširil tudi dialog med verstvi. Delors ni bil človek odrešitelj. Bil je samouk, vendar sebe ni videl kot nekoga, ki se je formiral sam, temveč z drugimi in ob drugih ter skozi delovanje. Njegova misel je misel v gibanju, ki se hrani s povratnimi informacijami in ustvarja nove vrednote. Bil je človek načel in prepričanj, ki so izhajala iz njegove močne vere, ne pa ujetnik slepe ideologije. Lucidno je izhajal iz stvarnosti, logike razmer, spoštovanja ljudskih tradicij, da je lahko naredil možen korak naprej.

Zanj je bila stvarnost pred idejo, ki pa ji je vendarle znal utreti pot, kadar je bilo to potrebno. Tako je nadaljeval zamisel o enotni valuti in takoj podprl ponovno združitev Nemčije, ki je bila po padcu zidu neizogibna. Današnji svet in njegovi pretresi niso več svet Delorsove Evrope. Njegove dosežke, kot je notranji trg, je treba prilagoditi in dopolniti glede na silovite grožnje. So pa podlaga za današnje ukrepanje. Njegovo metodo vključevanja, daljnovidnost, stvarnost, povezovanje načelnosti z odprtostjo za kompromis, ki omogoča skupen napredek, bi veljalo med današnjimi evropskimi voditelji ponovno oživiti.

Sébastien Maillard, nekdanji direktor (2017-2023) in sedanji posebni svetovalec Inštituta Delors