Enakovrednost semena iz Moldavije in Ukrajine

Document Type
AC

Pobuda EuroHPC

Document Type
AC

EESO je objavil brošuro o številnih projektih, ki se potegujejo za nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja, da bi opozoril na prizadevanja civilne družbe za zajezitev tihe epidemije duševnih motenj v EU. Brošuro si lahko ogledate tukaj.

EESO je objavil brošuro o številnih projektih, ki se potegujejo za nagrado za civilno družbo na temo duševnega zdravja, da bi opozoril na prizadevanja civilne družbe za zajezitev tihe epidemije duševnih motenj v EU. Brošuro si lahko ogledate tukaj.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je od 4. do 7. marca gostil prvi teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in skupin mladih, da bi razpravljali o prihajajočih volitvah in prihodnosti EU. Rezultati bodo vključeni v julijsko resolucijo EESO, v kateri bo opisano, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjega vodstva Evropskega parlamenta in Komisije.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je od 4. do 7. marca gostil prvi teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in skupin mladih, da bi razpravljali o prihajajočih volitvah in prihodnosti EU. Rezultati bodo vključeni v julijsko resolucijo EESO, v kateri bo opisano, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjega vodstva Evropskega parlamenta in Komisije.

Cilj tedna civilne družbe in njegovih petih glavnih pobud, vključno z dnevi civilne družbe, dnevom evropske državljanske pobude, pobudo Vaša Evropa, vaš glas!, nagrado za civilno družbo in seminarjem za novinarje je bil:

  • opolnomočiti državljane za sodelovanje z EU in uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic;
  • prepoznati in obravnavati grožnje demokratičnim vrednotam, kot so dezinformacije in volilna apatija;
  • zbrati priporočila civilne družbe, ki bodo vključena v prihodnje načrte EU.

Prvi vpogled v sporočila, ki so jih organizacije civilne družbe oblikovale za nove voditelje EU, je bil osredotočen zlasti na odzivno upravljanje, vključujoče politike in trajnostno prihodnost za vse Evropejce.

Boj proti napačnim informacijam

Pred evropskimi volitvami so predstavniki mladih in novinarji izrazili zaskrbljenost zaradi vse večjega širjenja napačnih informacij in poglabljanja polarizacije na spletu, pri čemer so poudarili, da so potrebni trdni pravni okviri. Civilna družba poziva k sodelovanju med vladami, šolami in tehnološkimi podjetji, da bi spodbujali digitalno pismenost ter spodbujali z znanjem bogato in vključujoče spletno okolje.

Gospodarstvo za ljudi in planet

Civilna družba je pozvala k prehodu z modelov, osredotočenih na rast, na celostne pristope, ki dajejo prednost dobremu počutju, blaginji in okoljskim omejitvam. V skladu s tem so se mladinske organizacije zavzele za direktivo o trajnostnosti podjetij in predlagale posebne davke na okolju škodljivo blago.

Udeleženci so poudarili tudi vlogo EU pri digitalni preobrazbi ter pozvali k etičnemu vodenju umetne inteligence in izobraževanju državljanov. Cilj teh ukrepov je zagotoviti odgovorno gospodarsko rast in opolnomočiti državljane pri obvladovanju razvijajočega se tehnološkega okolja.

Krepitev vloge mladih

Civilna družba je vztrajala, da je treba mladim omogočiti, da oblikujejo prihodnost Evrope. Zavzeli so se za „test mladih“ za vse politike EU, da bi ocenili njihov učinek na mlajše generacije. Skupine mladih so tudi predlagale kvote za mlade za volitve v Evropski parlament, da bi se povečala zastopanost.

Krepitev demokracije

Udeleženci so pozvali k odpornejši in bolj vključujoči demokraciji s poudarkom na strukturiranem civilnem dialogu na vseh ravneh upravljanja. Cilj tega dialoga, skupaj s krepitvijo zmogljivosti, je okrepiti civilno družbo v državah kandidatkah za članstvo v EU ter spodbujati varno in spodbudno okolje za uspeh civilne družbe v Evropi.

Več kot samo okvir za predloge

V tem tednu so se pokazale prednosti in slabosti evropske državljanske pobude. Čeprav so bili priznani njeni uspehi, je bilo izraženo tudi nezadovoljstvo zaradi nezadostne odzivnosti institucij EU. Izraženi so bili pozivi, naj evropske državljanske pobude sprožijo vsebinske odzive, spodbujajo močnejša partnerstva in krepijo udeležbo državljanov prek skupnih najboljših praks.

Pogled v prihodnost

Ta priporočila bodo vključena v prihodnjo resolucijo EESO, v kateri bodo opredeljena pričakovanja civilne družbe od Evropskega parlamenta in Komisije v novi sestavi. (gb)

 

  • Teden civilne družbe: evropska civilna družba določila agendo za bodoče voditelje EU
  • Irska Third Age Foundation je prejela nagrado EESO za civilno družbo za duševno zdravje
  • Christian Moos: Sveženj ukrepov za obrambo demokracije – Komisija bi morala umakniti direktivo
  • Bruno Kaufmann: Zakaj je evropska državljanska pobuda veliko bolj odločilna, kot bi si mislili
  • Teden civilne družbe: evropska civilna družba določila agendo za bodoče voditelje EU
  • Irska Third Age Foundation je prejela nagrado EESO za civilno družbo za duševno zdravje.
  • Christian Moos: Sveženj ukrepov za obrambo demokracije – Komisija bi morala umakniti direktivo
  • Bruno Kaufmann: Zakaj je evropska državljanska pobuda veliko bolj odločilna, kot bi si mislili

V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, predstavljamo stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naša gostja Konstantina Manoli, 19-letna študentka iz Grčije, ki se je udeležila letošnjega dogodka Vaša Evropa, vaš glas!

V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, predstavljamo stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naša gostja Konstantina Manoli, 19-letna študentka iz Grčije, ki se je udeležila letošnjega dogodka Vaša Evropa, vaš glas! 

Vodilna pobuda EESO za mlade, ki je tokrat prvič potekala med tednom civilne družbe, je privabila več kot 100 mladih iz cele EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva, ki so vneto razpravljali o demokraciji in prihodnosti Evrope.

Konstantina Manoli študira tuje jezike, prevajanje in tolmačenje na jonski univerzi v Grčiji. Je navdušena jezikoslovka, rada sodeluje v političnih razpravah in se zanima za globalna vprašanja.

Drage bralke in bralci,

osrednja tema tokratne številke je teden civilne družbe – vodilni dogodek, ki ga je EESO organiziral in gostil v začetku marca.

Drage bralke in bralci,

osrednja tema tokratne številke je teden civilne družbe – vodilni dogodek, ki ga je EESO organiziral in gostil v začetku marca.

Teden civilne družbe je bil v času, ko je do evropskih volitev manj kot 100 dni, za EESO edinstvena priložnost, da ljudi iz vseh družbenih okolij poveže v razpravi o tem, kaj je zanje pomembno in kakšno evropsko prihodnost si želijo. Cel teden je več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in mladinskih skupin intenzivno razmišljalo o svojih ključnih sporočilih in pričakovanjih za voditelje, ki bodo na čelu EU v prihodnjih letih. Sporočilo, ki ga bom zagotovo prenesel naprej, je jasno: ljudje želijo več demokracije in udeležbe mladih, manj lažnih novic in gospodarstvo, ki koristi vsem. Evropa si ne more privoščiti, da bi prezrla glas civilne družbe, resničnega varuha naših demokracij.

Spoznanja, pridobljena med tednom civilne družbe, bodo vključena v resolucijo EESO o evropskih volitvah. Predhodna spoznanja iz tega tedna so objavljena na spletni strani EESO.

Naša priprava na volitve vključuje tudi krepitev odnosov z Evropskim parlamentom. Tako sem 27. februarja podpisal memorandum o soglasju s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, da bi poglobili sodelovanje med institucijama ter s tem promovirali evropske volitve, povečali volilno udeležbo, zlasti med tistimi, ki običajno ne volijo ali bodo volili prvič, ter se zoperstavili manipuliranju informacij. EESO bo v celoti spodbudil svojo obsežno mrežo po vsej EU, ki zajema delodajalce, delojemalce in organizacije civilne družbe, da bo lahko njihova vloga zares prišla do izraza. Dogovor je ključen za ustvarjanje zagona pred evropskimi volitvami 2024.

EESO si prizadeva za krepitev vloge organizacij civilne družbe ne le v Evropski uniji, temveč tudi v tujini. Februarja smo uradno predstavili pobudo za člane iz držav kandidatk, ki pomeni prelomnico v zgodovini EESO. Pobudo za vključitev predstavnikov iz držav kandidatk v delo EESO so toplo pozdravili podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová, predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić in predsednik albanske vlade Edi Rama, ki so se udeležili predstavitvega dogodka. Izbranih je bilo 131 članov iz držav kandidatk, ki sestavljajo nabor strokovnjakov civilne družbe in bodo v prihodnjih mesecih sodelovali pri delu Odbora. Naš skupni cilj je, da se vse države kandidatke postopoma približajo EU in se z napredkom pogajanj vse bolj vključujejo vanjo.

Živahna civilna družba in trden socialni dialog sta nepogrešljiva za dobro delujoče demokracije. Izrekanje dobrodošlice državam kandidatkam je pozitiven in logičen korak naprej za demokracijo v Evropi.

Oliver Röpke

predsednik EESO

Glede na pomen gozdov za doseganje podnebnih in trajnostnih ciljev EU smo Floriana Marina, člana EESO in poročevalca za mnenje EESO Gozdovi EU – novi okvir EU za monitoring gozdov in strateške načrte, pozvali, naj nam prestavi zahteve EESO po okviru.

Glede na pomen gozdov za doseganje podnebnih in trajnostnih ciljev EU smo Floriana Marina, člana EESO in poročevalca za mnenje EESO Gozdovi EU – novi okvir EU za monitoring gozdov in strateške načrte, pozvali, naj nam prestavi zahteve EESO po okviru.

Naš gostujoči pisatelj je član EESO in poročevalec za mnenje o svežnju za obrambo demokracije Christian Moos. Navedel nam je razloge, zakaj EESO ne podpira predloga Komisije o svežnju, ki je povzročil precejšnje razburjenje, ko je bil decembra lani končno objavljen.

Naš gostujoči pisatelj je član EESO in poročevalec za mnenje o svežnju za obrambo demokracije Christian Moos. Navedel nam je razloge, zakaj EESO ne podpira predloga Komisije o svežnju, ki je povzročil precejšnje razburjenje, ko je bil decembra lani končno objavljen.

Pripravila Konstantina Manoli

Uveljavljanje volilne pravice je brez dvoma zelo močno orodje za izražanje mnenj in vpliv na politike. Na volitvah načeloma izberemo kandidate, ki po našem mnenju najbolje zastopajo nas, naša prepričanja in naše vrednote. Toda ljudje, zlasti mladi, pogosto spregledamo, kakšno moč nam dajejo volitve.

Pripravila Konstantina Manoli

Uveljavljanje volilne pravice je brez dvoma zelo močno orodje za izražanje mnenj in vpliv na politike. Na volitvah načeloma izberemo kandidate, ki po našem mnenju najbolje zastopajo nas, naša prepričanja in naše vrednote. Toda ljudje, zlasti mladi, pogosto spregledamo, kakšno moč nam dajejo volitve.

Vneto razlagamo, da želimo spremeniti svet, ustvariti boljšo prihodnost za vse in za naslednje generacije, toda nekje na pol poti, ko se nam zdi, da naša stališča, naše vrednote in naši ideali niso več pomembni in da nimamo več moči, se vdamo.

Kot mlada ženska iz Grčije zelo dobro poznam ta občutek. Vem, kako smo razočarani, če se naš glas ne sliši, če so naše pravice kršene in se počutimo brezmočne, ker se nam zdi, da ne moremo storiti več ničesar. Včasih se stvari kljub trudu ne razvijajo tako, kot smo načrtovali. V teh trenutkih, ko nas obdaja le odmev naših prizadevanj, pogosto pozabimo na temeljno resnico: naš glas je naša moč! Kot je nekoč dejal Barack Obama: Vsak glas šteje!

Žal se mi zdi, da nimam samo jaz takšnih izkušenj, kot Grkinja, mlada ali ženska. Tako se dejansko počutijo mnogi, ne glede na starost, narodnost, spol, veroizpoved ali druge osebne značilnosti.

Udeležba na volitvah je naš skupen glas za prihodnost, kakršno si želimo. Če stvari vzamemo v svoje roke, se bodo naše sanje in vrednote zrcalile v odločitvah, ki oblikujejo našo družbo. Moramo ukrepati, saj je naš glas odločilen in odpira vrata v prihodnost, ki jo bodo ustvarili mladi.

Ne pozabite na modre besede, ki jih je nekoč izrekel John Lewis: Če ne mi, kdo potem? Če ne zdaj, kdaj?