Evropska državljanska pobudaMy Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) se zavzema za pravico vseh žensk v EU do varnega in dostopnega splava. Pobudo, ki je bila uvedena aprila 2024, usklajuje slovenski Inštitut 8. marec, zanjo pa je bilo že veliko pred rokom zbranih več kot en milijon podpisov. EESO info se je z organizatorji pogovarjal o tem, zakaj je njihova kampanja v sedanjem političnem ozračju pomembna in kje ženske vse bolj izgubljajo nadzor nad svojimi reproduktivnimi pravicami.
Evropska državljanska pobudaMy Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) se zavzema za pravico vseh žensk v EU do varnega in dostopnega splava. Pobudo, ki je bila uvedena aprila 2024, usklajuje slovenski Inštitut 8. marec, zanjo pa je bilo že veliko pred rokom zbranih več kot en milijon podpisov. EESO info se je z organizatorji pogovarjal o tem, zakaj je njihova kampanja v sedanjem političnem ozračju pomembna in kje ženske vse bolj izgubljajo nadzor nad svojimi reproduktivnimi pravicami.
Kaj vas je spodbudilo k pobudi My Voice, My Choice in kaj je vaš končni cilj?
O kampanji za zaščito pravice do splava v Evropi smo začeli razmišljati skoraj pred tremi leti, ko so ZDA ovrgle razsodbo Roe proti Wade. Ženske v ZDA so preko noči izgubile svojo ustavno pravico in takoj nam je bilo jasno, da je treba pravico do prekinitve nosečnosti zaščiti tudi v Evropi. Na Poljskem, kjer zaradi skoraj popolne prepovedi splava ženske umirajo v bolnišnicah, so v zadnjih letih potekali največji protesti za zaščito pravice do splava. Ženskam na Malti še vedno grozi zapor, če se odločijo za splav. Giorgia Meloni je nasprotnikom splava letos dovolila, da protestirajo v klinikah za splav in nadlegujejo ženske, ki so se odločile zanj. Več kot 20 milijonov žensk v Evropi nima možnosti, da bi prekinile nosečnost.
Zato smo začeli kampanjo My Voice, My Choice. Pri pripravi predloga smo sodelovali s skupino mednarodnih pravnikov in vzpostavili smo močno mrežo organizacij iz vse Evrope.
Naš cilj je zaščititi pravico do splava na ravni EU in dostop do njega, ne le za ženske, ki morajo zdaj zaradi prepovedi splava (na primer na Malti in Poljskem) ali zaradi visoke stopnje ugovora vesti (na primer v Italiji in na Hrvaškem) odpotovati v drugo državo, temveč tudi za ženske, ki si splava ne morejo privoščiti (na primer v Nemčiji ali Avstriji).
Naša kampanja je nujna ravno zaradi sedanjega političnega ozračja. Združiti se moramo in pokazati, da večina ljudi podpira pravico do splava in zavrača omejevanje reproduktivne svobode. Večina Evropejcev je za pravico do splava, mi pa moramo to pravico braniti z združenimi močmi.
Kaj konkretno pričakujete od Evropske komisije? Kako naj ukrepa, če pa je zdravje področje, ki je v pristojnosti držav članic?
Evropski komisiji predlagamo, naj uvede finančni mehanizem za kritje stroškov splava, ki bi se mu države članice lahko prostovoljno pridružile. Deloval bi podobno kot programi za preprečevanje in zdravljenje raka.
Naš predlog je, da nikomur, ki mora iz tega razloga odpotovati v drugo državo – naj bo to zaradi strogih omejitev v domovini ali visoke stopnje ugovora vesti –, postopka ne bi bilo treba plačati iz lastnega žepa. Trenutno na tisoče žensk potuje v druge države, kjer včasih za postopek plačajo več tisoč evrov. Tega si ne more privoščiti vsak.
Prekinitev nosečnosti morda ni v pristojnosti Evropske komisije, finančni programi na področju zdravstvenega varstva pa so, in zato smo lahko našo evropsko državljansko pobudo tudi registrirali.
Zakaj ste se odločili, da si za vaš cilj prizadevate z evropsko državljansko pobudo? Kako ocenjujete možnost, da bo Komisija odgovorila pozitivno?
Naša organizacija, slovenski Inštitut 8. marec, ki usklajuje kampanjo My Voice, My Choice, ima bogate izkušnje z državljanskimi pobudami, zbiranjem podpisov in referendumi. Z mehanizmi državljanskih pobud smo v Sloveniji uspešno spremenili že 15 zakonov in zmagali na dveh državnih referendumih. Zato smo iskali podobno orodje neposredne demokracije na ravni EU in odkrili evropsko državljansko pobudo. Želeli smo doseči konkretne spremembe, ki bodo trajno vplivale na reproduktivne pravice vsakogar v Evropi, in sklenili, da začnemo zbirati podpise.
Našo kampanjo že od začetka podpirajo vse levosredinske politične skupine v Evropskem parlamentu, znani državni politiki in mnoge države članice EU, dobre povezave in odnose pa imamo tudi z evropskimi komisarji. Upamo, da bodo prisluhnili več kot 1,2 milijonu ljudi, ki podpirajo našo pobudo.
Kako ste uspeli mobilizirati ljudi iz različnih držav EU, da so podprli vašo pobudo in pomagali pri zbiranju podpisov? Kako seznanjate z njo?
Med kampanjo smo izgradili trdno mrežo z več kot 300 organizacijami in čudovito skupnost, ki jo sestavlja več kot 2000 prostovoljcev iz vse Evrope. Naši prostovoljci so zbirali podpise na ulicah evropskih mest in po vaseh. Uspelo nam je, da smo zelo prisotni na Instagramu, uporabljamo pa tudi kanale, kot so Facebook,TikTok, YouTube, BlueSky,X in druge platforme družbenih medijev.
Milijon podpisov, ki so potrebni za evropsko državljansko pobudo, ste zbrali že mesec dni pred rokom. Kakšne povratne informacije in podporo, vključno s finančno, ste prejeli doslej?
Milijon podpisov smo nabrali po devetih mesecih, decembra, in zbiranje smo zaključili pred rokom z 1,2 milijona podpisniki.
To nam je uspelo s pomočjo naše mreže in skupnosti. Poleg tega smo se med kampanjo potegovali za različna finančna sredstva, da bi jo lahko nadaljevali. Za kampanjo smo prejeli nagrado Slovenskega sociološkega društva, smo pa tudi kandidati za nagrado SozialMarie. Pridobili smo podporo vseh levosredinskih političnih skupin v Evropskem parlamentu in podporo posameznih evropskih poslancev, podpredsednika Evropskega parlamenta Nicolaeja Ștefănuțe, francoske senatorke Melanie Vogel, slovenske predsednice Nataše Pirc Musar in predsednika slovenske vlade Roberta Goloba. Kampanjo podpira tudi mnogo aktivistov in posameznikov iz različnih držav EU, na primer Luisa Neubauer iz Nemčije in Alice Coffin iz Francije.
My Voice, My Choice je pobuda, ki postaja eno največjih evropskih feminističnih gibanj. Pri njej sodeluje več kot 300 organizacij, brezštevilni podporniki in angažirani posamezniki iz vse EU, ki si skupaj prizadevajo za pravico do varnega in dostopnega splava v Evropski uniji.
V začetku marca letos sem s težkim srcem zapustila Kijev, da bi šla v Francijo na dvodnevni simpozij o Ukrajini. To je pomenilo, da se v Kijevu ne bom mogla udeležiti pomembne slovesnosti. Naša prijateljica, pesnica Svitlana Povaljaeva, je na Majdanu, osrednjem trgu prestolnice, organizirala slovesnost v slovo od svojega starejšega sina Vasilija, ki je 28-leten padel v bitki. Njegov mlajši brat Roman je bil ubit v bitki za osvoboditev Harkova poleti 2022. Star je bil 24 let.
V začetku marca letos sem s težkim srcem zapustila Kijev, da bi šla v Francijo na dvodnevni simpozij o Ukrajini. To je pomenilo, da se ne bom mogla udeležiti pomembne slovesnosti v Kijevu. Naša prijateljica, pesnica Svitlana Povaljaeva, je na Majdanu, osrednjem trgu prestolnice, organizirala slovesnost v slovo od svojega starejšega sina Vasilija, ki je 28-leten padel v bitki. Njegov mlajši brat Roman je bil ubit v bitki za osvoboditev Harkova poleti 2022. Star je bil 24 let.
S kepo v želodcu sem šla na vlak. Doma sem pustila tri otroke. To ni bilo prvič, da sem se med vojno odpravila na krajše potovanje v tujino. A tokrat sem bila otrpla od groze.
Vedela sem, da ob neposredni nevarnosti ruskih balističnih raket opozorilni sistem mojega telefona ne bo pokazal rdeče barve. Nekaj dni sem bila 2000 kilometrov od doma brez informacij o varnosti hčerk. Bilo je nevzdržno.
Opozorilni sistem bi lahko odpovedal, ker so ZDA Ukrajini ukinile obveščevalne podatke, vključno s podatki za zgodnje odkrivanje balističnih raket z ruskega ozemlja. Ustavile so tudi vojaško pomoč in celo blokirale opremo, ki je bila že poslana na Poljsko.
Nekaj dni pozneje sem se vrnila v Ukrajino. V tem času so potekala pogajanja med delegacijami Ukrajine, ZDA in Saudove Arabije. Ukrajina je bila pripravljena na popolno in takojšnjo prekinitev ognja, če bi Rusija storila enako. Donald Trump je bil zadovoljen. Ameriška obveščevalna služba se je vrnila skupaj z vojaško pomočjo, ki jo je odobrila Bidenova administracija.
Zaupanja pa ni več. Ko te enkrat izdajo, se je težko pretvarjati, da je vse v redu.
Ali tudi Evropa deli ta občutek izdajstva? Doba varnostnega ščita Nata pod ameriškim vodstvom je končana. Trumpovi podporniki se obračajo stran. Nameravajo namreč čim bolj zmanjšati vojaško in humanitarno prisotnost v Evropi ter Rusijo, agresorko, potegniti ven iz diplomatske in gospodarske osamitve.
Če Trump želi premirje v Ukrajini čim prej in ne glede na to, kako, je to zato, ker ga stiska Ukrajine ne zanima. Želi le čim bolj zmanjšati stroške za proračun ZDA. ZDA ne sodelujejo več na srečanjih, kot je bilo tisto v oporišču Ramstein, in letos ni predvidena nobena nadaljnja vojaška pomoč ZDA.
Mir na račun ukrajinskega poraza administracije ZDA ne moti. Odposlanca Steve Witkoff in Keith Kellogg predlagata, da se Ukrajina razdeli na dva ali tri ločene dele po zgledu Nemčije po drugi svetovni vojni in padcu nacizma. Kot če bi bila Ukrajina agresorka, ki je izgubila vojno.
Vendar je ogrožena tudi Evropa. Trump namerava zmanjšati število ameriških vojakov v Evropi in od vsake države članice Nata zahteva petodstotni prispevek v obrambni proračun, ker meni, da je obramba Evrope evropski problem.
Rusija to opazuje. V Rusiji Nato brez vodstva ZDA ni niti obrambna niti odvračilna sila. Kako dolgo bi trajalo oblikovanje „Evrope obrambe“, ki bi lahko sama skrbela za lastno varnost? Če se vam to vprašanje zdi preveč abstraktno, poskusite odgovoriti na naslednje: kdo od Evropejcev bo branil baltske države, če bo Rusija po svojih operacijah usposabljanja v Belorusiji septembra 2025 šla v napad?
Po ameriški izdaji je Evropa pred zelo jasno izbiro: da danes brani Ukrajino, kot bi branila sebe, ali pa se sooči z rusko vojsko na svojem ozemlju. Bitka ne bo lahka, vendar nobena bitka ni vnaprej zgubljena.
Mojo pozornost je konec marca pritegnila raziskava ukrajinskega javnega mnenja: več kot 80 % Ukrajincev je pripravljenih nadaljevati boj proti Rusiji tudi brez podpore ZDA.
Treba je še ugotoviti, koliko Evropejcev nas bo podpiralo.
Potem ko je Amerika pustila Evropo na cedilu, ta zdaj stoji pred jasno izbiro: braniti Ukrajino danes, kot bi se branila sama, ali pa se jutri soočiti z rusko vojsko na svojem ozemlju. Ta boj ne bo lahek, vendar nobena bitka ni vnaprej izgubljena. Še vedno ni jasno, koliko Evropejcev nam bo stalo ob strani, piše naša posebna gostja, ukrajinska novinarka Tetjana Ogarkova.
Potem ko je Amerika pustila Evropo na cedilu, ta zdaj stoji pred jasno izbiro: braniti Ukrajino danes, kot bi se branila sama, ali pa se jutri soočiti z rusko vojsko na svojem ozemlju. Ta boj ne bo lahek, vendar nobena bitka ni vnaprej izgubljena. Še vedno ni jasno, koliko Evropejcev nam bo stalo ob strani, piše naša posebna gostja, ukrajinska novinarka Tetjana Ogarkova.
Tetjana Ogarkova je ukrajinska novinarka in esejistka ter literarna zgodovinarka. Živi v Kijevu.Je koordinatorka mednarodnega oddelka Ukrainian Crisis Media Center in sovoditeljica podkasta Explaining Ukraine. Predava na Univerzi Mohyla v Kijevu in ima doktorat iz književnosti z Univerze Paris-XII Val-de-Marne.
