Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
Bližajoče se evropske volitve so ključnega pomena za EU, ki se bori proti evroskeptičnemu in skrajno desničarskemu alarmizmu. Oblikovale bodo politično okolje EU ter opredelile dejavno in vključujočo vlogo državljanov in organizacij civilne družbe.
V tem okviru EESO, dom organizirane civilne družbe, od 4. do 7. marca 2024 organizira prvi teden civilne družbe pod naslovom „Zavzemimo se za demokracijo“ .
Na dogodku se bodo zbrali ljudje vseh starosti in iz vseh okolij, vključno z mladimi, novinarji iz vseh držav članic EU ter predstavniki organizacij civilne družbe, deležnikov in institucij EU, ki bodo sodelovali v živahnih razpravah in poudarili prispevek civilne družbe k družbenim, političnim in gospodarskim vprašanjem, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Ker se demokracija začne z udeležbo, bo ta novi vodilni dogodek EESO združil pet glavnih pobud:
dneve civilne družbe, na katerih bodo ljudje izrazili svoja pričakovanja glede ključnih vprašanj za naše demokracije;
evropsko državljansko pobudo – letno srečanje na visoki ravni za organizatorje prihodnjih evropskih državljanskih pobud, kjer bo določen njihov naslednji zakonodajni cilj;
Vaša Evropa, vaš glas! – edinstven dogodek za mlade, ki približuje EU mladim iz vseh držav članic EU in drugih držav, med drugim držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva;
nagrado za civilno družbo, ki nagrajuje ustvarjalne in inovativne neprofitne projekte za podporo ljudem z duševnimi boleznimi;
in nenazadnje tudi seminar za novinarje, ki se ga bodo udeležili novinarji iz vseh držav članic EU in bodo iz prve roke spoznali Odbor in o tem poročali svojim državam.
Naš teden civilne družbe bo platforma ob pravem času za organizirano civilno družbo in državljane, da izrazijo svoja stališča o ključnih vprašanjih za novo zakonodajno obdobje Evrope. Najpomembneje pa je, da bo spodbuda za udeležbo volivcev in proevropski odnos.
Prispevek tedna civilne družbe in njegovi udeleženci bodo prispevali k resoluciji, v kateri bodo predstavljena glavna sporočila civilne družbe za bolj demokratično Evropo pred evropskimi volitvami.
Vabim vas, da se nam pridružite pri tem pomembnem prizadevanju: prosimo, da prispevate k našim razpravam in spodbudite državljane in združenja k sodelovanju na evropskih volitvah. Ne zamudite te priložnosti! EU potrebuje svoje državljane, da spregovorijo in da so prisotni.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu največjega slovaškega dnevnika Pravda.
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, bomo predstavili stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naš gost Andrej Matišák, namestnik urednika v zunanjem uredništvu pri največjem slovaškem dnevniku Pravda.
Dobrodošli na Slovaškem! Dobrodošli v državi evropskih rekordov.
Pri tem ne mislim na izjemno število gradov, vrhunskih term ali čudovitih gora, temveč na slovaške politične rekorde. Tukaj smo, žal, na dnu lestvice.
Slovaki smo prvič glasovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Od takrat je imela moja država vedno najnižjo volilno udeležbo. Vedno.
Leta 2014 je znašala le 13,05 %. Takrat sem bil tako prepričan, da bo volilna udeležba nižja od 15 %, da sem razmišljal o najemu bančnega posojila, da bi ustanovil stranko. Mislim, da bi celo imel možnost postati poslanec Evropskega parlamenta.
A šalo na stran. Vprašati se moramo namreč, kako Slovaki Evropsko unijo dojemajo danes? Kot hranilnik, ki ga po mili volji praznimo? Morda drži, a težava je v tem, da Slovaška sredstev EU sploh ne more učinkovito uporabljati. Tudi na tem področju smo med najslabšimi.
Močno je razširjeno prepričanje, da o vsem odloča Bruselj. Tako verjetno razmišljajo marsikje. Toda slovaški politiki so v tem prvaki. Kadar koli se zgodi kaj dobrega, oni poberejo zasluge za to. Kadar se zgodi kaj slabega, pa je znova vsega kriv Bruselj, in redki so politiki, ki se znajo upreti takšnemu razlaganju stvari.
Toda tudi mediji predstavljajo problem. O evropskih temah pogosto poročajo zelo površno. Novinarji se izogibajo zadevam EU, ker menijo, da so dolgočasne, ko pa le poročajo o njih, se v glavnem osredotočajo na problematične teme, najsi so resnične ali izmišljene.
Pa poglejmo še v gospodarstvo. Podjetniki redko javno govorijo o prednostih EU. Tudi oni se raje pritožujejo zaradi navodil in predpisov iz Bruslja.
Zaradi vseh teh dejavnikov ankete kažejo, da je evroskeptičnost med Slovaki vse večja. Če temu dodamo še kopico dezinformacij, med drugim iz Rusije, ki jih sedanji vodilni politiki radi uporabljajo za svoje namene, dobimo eksplozivno mešanico nezanimanja in jeze.
Ne, izstopa Slovaške iz EU še ni na vidiku, morda pa se bo začelo govoriti o njem, ko Slovaška sčasoma ne bo več upravičena do sredstev EU.
Če se želimo izogniti črnemu scenariju, morajo politični voditelji na Slovaškem končno sprejeti EU kot prostor, ki je bistven za delovanje naše države, in se v skladu s tem tudi vesti. Žal je že zdaj jasno, da bi se precejšen del slovaških političnih voditeljev ne glede na posledice sprl z EU, samo da bi zaščitil lastne interese.
To pomeni, da morajo vsi volivci, ki jim je mar za EU, govoriti o njenem pomenu s svojimi sorodniki, prijatelji in celo neznanci. To je morda velika prošnja, njen uspeh pa je negotov. Toda, vse drugo bi bilo slabše.
Konkurenčnost se je lansko leto znašla na samem vrhu prednostnih nalog EU in evropskih politik. Njenega pomena za prihodnost EU ni mogoče spregledati.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji, ki ga je imela septembra lansko leto v Evropskem parlamentu, največ pozornosti namenila ravno konkurenčnosti. Obljubila je, da bo storila vse, kar je potrebno za zaščito konkurenčnih prednosti Evrope.
Evropska podjetja imajo težave pri iskanju usposobljene delovne sile in ključni sektorji so strožje regulirani kot v drugih konkurenčnih državah, namreč v Združenih narodih in na Kitajskem. Naložbe v raziskave in razvoj so manjše, fizična in digitalna infrastruktura pa zavirata trgovinsko in gospodarsko rast. Ti izzivi so dobro znani in so bili obravnavani v več študijah.
Zato je predsednica von der Leyen zaprosila Maria Draghija, nekdanjega predsednika Evropske centralne banke, da pripravi konkretne predloge za izboljšanje konkurenčnosti EU. To je dobrodošlo, a zgolj dobri predlogi ne bodo dovolj, potrebni bosta tudi politična volja in zmožnost za njihovo uresničitev.
EU si je za cilj zastavila, da bo okrepila svojo odpornost in vpliv v svetu, vendar izgublja konkurenčnost, ki je za to potrebna. Delež EU v svetovnem gospodarstvu se bo po napovedih stalno zmanjševal, in sicer s skoraj 15 % na samo 9 % do leta 2050.
Zato mora EU nujno izboljšati svojo produktivnost in konkurenčnost. V ta namen mora sprejeti agendo za konkurenčnost, ki bo skladno z načeli enotnega trga in socialnega tržnega gospodarstva usmerjena v prihodnost, dobro opredeljena in usklajena ter bo spodbujala blaginjo podjetij in delavcev, da bodo bolj sposobni inovacij, naložb in trgovine ter konkurenčnejši na svetovnem trgu. To bo koristilo vsem in bo pospešilo naš prehod na podnebno nevtralnost, kar je bistvenega pomena, ne le za prihodnjo blaginjo, inovacije, naložbe, trgovino in rast, temveč tudi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dvig življenjskega standarda.
Podjetja EU zato veliko pričakujejo od tega novega zagona in zahtevajo, naj se konkurenčnost na novo umesti v širši in dolgoročen gospodarski in družbeni okvir.
EESO je analiziral dejavnike in akterje, ki vplivajo na dolgoročno konkurenčnost in produktivnost ter jih je treba celovito obravnavati. Obravnaval je ekosisteme konkurenčnosti, da bi Komisiji lahko razložil, katere kazalnike naj izboljša ali dopolni.
Tako se zdi, da je pristop k ocenjevanju izzivov in iskanju možnosti za njihovo rešitev po posameznih državah ključni vidik, ki ga Komisija v svojih dveh sporočilih o dolgoročni konkurenčnosti ni zadostno obravnavala.
Komisija je na splošno pripravila seznam 17 dejavnikov uspešnosti, ki naj bi se ocenjevali na letni ravni z vidika devetih razsežnosti konkurenčnosti, ki jih je opredelila. Toda tudi države članice jih morajo dosledno upoštevati, Komisija pa mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvrševanje, da jih lahko k temu zaveže. To je tisto, k čemur pozivamo.
Najpomembnejše je naslednje:
dostop do financiranja mora biti po razumnih stroških, ki ne smejo bremeniti naslednjih generacij;
vlagati je treba v javne storitve in kritično infrastrukturo ter bolje ovrednotiti te naložbe. V zvezi s tem predlagamo šest parametrov ocenjevanja;
na področju raziskav in inovacij je ključnega pomena tesnejše sodelovanje, tako javno/zasebno kot na regionalni ali svetovni ravni;
pri mrežah podatkov in energiji so najpomembnejši varnost, cena in podnebna nevtralnost;
glede vidika krožnosti EU sicer ni več treba dokazovati svoje vloge, vendar mora skrbeti za uravnoteženo konkurenco med operaterji;
zakonodajni okvir EU za digitalizacijo ima pionirsko vlogo, ko gre za povezljivost, umetno inteligenco, podatke ipd., vendar se moramo pri tem spopasti z izzivom, da je treba človeške vidike uravnovesiti z obetajočimi možnostmi digitalne tehnologije;
na področju izobraževanja in usposabljanja se je treba odzvati na demografske in družbene izzive;
z vidika strateške avtonomije in trgovine pa je naša odvisnost hkrati naša pomanjkljivost. Podjetja se morajo na novo organizirati, EU pa jim mora z ustreznim okvirom omogočiti, da se lotijo tega izziva.
Glede enotnega trga EESO odločno ponavlja, da morajo države članice spoštovati pravni red Skupnosti in načela iz Pogodb. Odpraviti je treba ovire in vzpostaviti resnični nadzor. Vlade držav EU morajo pokazati politično voljo za uresničitev tistega, o čemer so se sporazumele v Bruslju, Komisija pa mora imeti možnost, da deluje medresorsko in ne razdrobljeno, saj slednje povzroča več neskladij. To je tisto, kar potrebujemo.
To moramo vedno znova ponavljati.
V tem okviru se moramo zanesti na Bruselj in rezultate preverjanj konkurenčnosti, hkrati pa na nacionalni ravni izkoristiti regionalne industrijske groze. Orodja že imamo. Uporabimo jih!
Globalna obdavčitev čezmejnih delavcev na daljavo in posledice za EU
V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
V naši rubriki „Vprašanje za ...“ smo članico EESO Emilie Prouzet povprašali, kaj je potrebno za dolgoročno konkurenčnost EU. Emilie Prouzet je poročevalka za mnenje z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030. Mnenje bo predvidoma sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.
Od vzpostavitve evropskega enotnega trga sta harmonizacija in vzajemno priznavanje standardov podjetjem omogočila, da svoje proizvode prodajajo na trgu z več kot 450 milijoni ljudi. Predstavlja 61 % trgovine znotraj EU in je podlaga za gospodarsko blaginjo Evrope, kar koristi državljanom, potrošnikom, delavcem in podjetjem. Evropska komisija ocenjuje, da 25 % bruto domačega proizvoda EU ustvari notranji trg.
Od vzpostavitve evropskega enotnega trga sta harmonizacija in vzajemno priznavanje standardov podjetjem omogočila, da svoje proizvode prodajajo na trgu z več kot 450 milijoni ljudi. Predstavlja 61 % trgovine znotraj EU in je podlaga za gospodarsko blaginjo Evrope, kar koristi državljanom, potrošnikom, delavcem in podjetjem. Evropska komisija ocenjuje, da 25 % bruto domačega proizvoda EU ustvari notranji trg.
Vendar so zaradi novih dogodkov, kot sta digitalna preobrazba in prehod na ogljično manj intenzivno in bolj trajnostno gospodarstvo, potrebne nove prilagoditve, pa tudi spreminjajoče se potrebe potrošnikov, zaposlenih in podjetij ter nove geopolitične razmere.
Za uspešno nadaljevanje enotnega trga so potrebne izboljšave na več področjih, vključno z evropsko energetsko in industrijsko politiko, energetsko unijo, bančno unijo, ugodnejšim okvirom za velika in mala podjetja ter večjo javno podporo evropskemu projektu, učinkovitejšimi javnimi storitvami in izboljšano infrastrukturo za IT, energijo in promet.
V prvi polovici leta 2024 sta bili objavljeni dve prelomni poročili nekdanjih italijanskih predsednikov vlad: Enrico Letta je pisal o prihodnosti enotnega trga, Mario Draghi pa o prihodnosti evropske konkurenčnosti). Skupina delodajalcev v EESO je povzela ključna sporočila za uspešno prihodnost notranjega trga EU v kratkem dokumentu „Enotni trg EU: naslednja generacija“.
Peto poročilo o trajnostnem razvoju Evrope je pokazalo, da EU s sedanjim tempom ne bo dosegla tretjine ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Poročilo, ki je bilo pripravljeno skupaj s civilno družbo, opozarja na stagnacijo in nazadovanje pri okoljskih in socialnih ciljih v številnih evropskih državah, ki so ju krize po letu 2020 še poglobile. Cilji trajnostnega razvoja zajemajo področja, kot so zmanjšanje revščine, odprava lakote, zdravje, izobraževanje, enakost spolov, podnebni ukrepi in čista voda.
Peto poročilo o trajnostnem razvoju Evrope je pokazalo, da EU s sedanjim tempom ne bo dosegla tretjine ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Poročilo, ki je bilo pripravljeno skupaj s civilno družbo, opozarja na stagnacijo in nazadovanje pri okoljskih in socialnih ciljih v številnih evropskih državah, ki so ju krize po letu 2020 še poglobile. Cilji trajnostnega razvoja zajemajo področja, kot so zmanjšanje revščine, odprava lakote, zdravje, izobraževanje, enakost spolov, podnebni ukrepi in čista voda.
Za preprečitev nepopravljivih okoljskih in družbenih prelomnic je bilo zato predlaganih deset odločnih ukrepov. Da je ukrepanje nujno, je bilo poudarjeno na dogodku, ki sta ga skupaj gostila strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT) Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in mreža OZN za trajnostnorazvojne rešitve (SDSN). Namen poročila je usmerjati EU pri krepitvi njene vodilne vloge na področju ciljev trajnostnega razvoja pred evropskimi volitvami junija 2024 in vrhom o prihodnosti septembra 2024, ki ga je sklical generalni sekretar OZN.
Na dogodku so govorniki poudarili potrebo po takojšnjem ukrepanju pred letom 2030, da bi preprečili nepopravljive prelomnice. Camilla Brückner iz Programa Združenih narodov za razvoj, belgijska zvezna ministrica za podnebje Zakia Khattabi in Petra Petan iz Evropske komisije so poudarile pomen ohranjanja zavezanosti Agendi 2030 in Pariškemu podnebnemu sporazumu.
Guillaume Lafortune, podpredsednik mreže OZN za trajnostnorazvojne rešitve, je predstavil poročilo in deset prednostnih ukrepov, namenjenih političnim strankam, naslednji sestavi Evropskega parlamenta, naslednji Evropski komisiji, Evropskemu svetu in državam članicam. Poziv k ukrepanju, ki sta ga skupaj podpisala EESO in SDSN, spodbuja evropske voditelje, naj si skupaj prizadevajo za zeleni, socialni in mednarodni evropski dogovor za prihodnost. Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine NAT v EESO, je opozoril, da bo naslednjih šest let ključnih za napredek pri izvajanju Agende 2030, in poudaril zavezanost EESO, da institucije EU spodbuja k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in smiselnemu vključevanju civilne družbe. Poziv k ukrepanju naj bi evropske voditelje usmerjal k celovitemu evropskemu dogovoru, usklajenemu z zelenimi in socialnimi cilji, za katere se zavzema EESO. (ks)
Pred evropskimi volitvami junija 2024, ki so temelj za prihodnost Evrope, EESO kot institucionalni partner civilne družbe prvič organizira teden civilne družbe pod geslom Zavzemimo se za demokracijo!
Pred evropskimi volitvami junija 2024, ki so temelj za prihodnost Evrope, EESO kot institucionalni partner civilne družbe prvič organizira teden civilne družbe pod geslom Zavzemimo se za demokracijo!
Boste sodelovali?
Povezali bomo ljudi različnih starosti in iz različnih okolij, vključno z mladimi, novinarji in predstavniki institucij EU, da bodo lahko živahno razpravljali o vprašanjih, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje in prihodnost Evrope. Spregovorili bomo o različnih grožnjah in izzivih za demokratične vrednote ter o tem, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjih voditeljev Evrope. Naši predlogi bodo nato vključeni v resolucijo EESO o volitvah, oblikovali pa bomo tudi posebne politične predloge.
#CivSocWeek bo povezal naslednjih pet glavnih pobud EESO:
Dnevi civilne družbe – vodilni letni dogodek, ki poudarja številne prispevke organizirane civilne družbe k izgradnji EU, ki bi bila bolj v skladu s pričakovanji državljanov glede ključnih vprašanj za naše demokratične družbe. Namenjeni so spodbujanju večje vključenosti civilne družbe v evropski projekt na vseh ravneh.
Dan evropske državljanske pobude – letna konferenca na visoki ravni, ki nudi forum in platformo, na kateri lahko registrirani in prihodnji organizatorji in deležniki evropske državljanske pobude izmenjujejo informacije in izkušnje ter javnosti predstavijo svoje dejavnosti, povezane z evropsko državljansko pobudo.
Vaša Evropa, vaš glas! – mladinski dogodek, namenjen povezovanju mladih (iz držav članic, držav kandidatk in Združenega kraljestva) z EU, da bi jih spodbudili k uveljavljanju njihove demokratične pravice, da volijo. Mladi bodo v dinamičnih posvetovanjih sodelovali v razpravah, krepili sodelovanje in iskali soglasje.
Nagrada za civilno družbo – letna nagrada za učinkovite, inovativne in ustvarjalne projekte civilne družbe in posameznikov. Letos bodo nagrajene pobude, ki podpirajo individualno ali kolektivno duševno dobro počutje v Evropi.
Seminar za novinarje iz držav članic, ki se bodo vključili v razprave o stanju demokracije v EU in o prihajajočih evropskih volitvah ter neposredno izkusili delovanje Odbora v praksi.
Pridružite se nam in naj vas navdihnejo naše delavnice pod vodstvom strokovnjakov in politične razprave na visoki ravni. Naj se sliši vaš glas o glavnih temah za nov zakonodajni cikel, zato se povežite z združenji civilne družbe in nosilci sprememb iz vse Evrope!
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podaja vizijo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2027, ki bi omogočila odpornost in trajnost evropskega kmetijstva. Na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU je EESO pripravil mnenje, ki ga je sprejel januarja in v katerem je poudaril potrebo po stabilnem in dolgoročnem političnem okviru, ki bo podpiral trajnostno proizvodnjo hrane, odprto strateško avtonomijo in razvoj podeželja.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podaja vizijo skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2027, ki bi omogočila odpornost in trajnost evropskega kmetijstva. Na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU je EESO pripravil mnenje, ki ga je sprejel januarja in v katerem je poudaril potrebo po stabilnem in dolgoročnem političnem okviru, ki bo podpiral trajnostno proizvodnjo hrane, odprto strateško avtonomijo in razvoj podeželja.
Ob dejstvu, da je 94,8 % kmetij v EU v družinski lasti, se sektor sooča z izzivi, kot so nižji dohodki, vse manjše število kmetij, težave pri generacijski pomladitvi in znatni odlivi delovne sile. EESO poziva, naj bo kljub zmanjšanju proračunskih sredstev (manj kot 25 % v letu 2021) financiranje SKP sorazmerno z njenimi cilji na področju trajnosti. Priporoča tudi prehod z osnovne dohodkovne podpore na finančne spodbude za okoljske in socialne storitve, kar bi malim družinskim kmetijam nudilo prožnost v prehodnem obdobju.
Na potrebo po reformi SKP kažejo tudi pomisleki v zvezi s poštenimi življenjskimi standardi za kmete v EU, katerih položaj poslabšujejo inflacija, nestanovitnost energetskega trga in podnebne spremembe. EESO želi, da bi se ti izzivi obravnavali v okviru SKP po letu 2027, ki bi se morala osredotočiti na dostojne delovne pogoje, spodbujanje bolj zdrave prehrane, zmanjšanje živilskih odpadkov in urejanje trgov s hrano. Za blaženje učinka višanj cen energije in motenj v oskrbi predlaga proticiklične komponente in podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Kot ukrepe za boj proti skrajnim podnebnim razmeram in za krepitev vloge kmetov predlaga sistem jamstva javno-zasebnega partnerstva ter naložbe v inovacije in digitalne tehnologije.
Pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 EESO poudarja, da je treba SKP oblikovati tako, da bo ustrezala spreminjajočim se družbenim in kmetijskim potrebam. Poudarja pomen vključevanja deležnikov, prožnosti za države članice in racionaliziranih upravnih postopkov pri oblikovanju in prilagajanju strateških načrtov. EESO si želi takšno SKP, ki bo vzpostavila ravnovesje med prehransko varnostjo, varstvom okolja in spodbujanjem blaginje evropskih kmetov pri soočanju s svetovnimi izzivi. (ks)
