Belgija je s 1. januarjem prevzela vodenje EU in bo Svetu EU predsedovala v ključni prvi polovici leta 2024. V ospredju bodo nedvomno evropske volitve junija, ko bodo evropski državljani odločali o prihodnji usmeritvi Unije. Imeli bomo aktivno vlogo pri sporočanju informacij o volitvah in spodbujanju volivcev, da se udeležijo volitev.
Belgija je s 1. januarjem prevzela vodenje EU in bo Svetu EU predsedovala v ključni prvi polovici leta 2024. V ospredju bodo nedvomno evropske volitve junija, ko bodo evropski državljani odločali o prihodnji usmeritvi Unije. Imeli bomo aktivno vlogo pri sporočanju informacij o volitvah in spodbujanju volivcev, da se udeležijo volitev. „EESO bo kot dom organizirane civilne družbe tesno sodeloval z belgijskim predsedstvom, da bi zgradili močnejšo, odpornejšo in bolj demokratično Evropo,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
V tej novi brošuri so predstavljene naše dejavnosti v prvi polovici leta, ključni dosjeji, ki jih obravnavajo naše strokovne skupine, pa tudi raziskovalna mnenja na zaprosilo belgijskega predsedstva. Vas zanima, kdo so naši belgijski člani?
Tukaj lahko ugotovite, kdo so in kateri del civilne družbe zastopajo. Informacije so v nizozemščini, francoščini, nemščini in angleščini (cw).
EESO je zgodba o uspehu, vendar si mora Evropska unija še bolj prizadevati za spoštovanje socialne pogodbe, solidarnosti, pravičnega gospodarstva in vključevalnosti. To je temeljnega pomena za ohranjanje evropskih vrednot.
EESO je zgodba o uspehu, vendar si mora Evropska unija še bolj prizadevati za spoštovanje socialne pogodbe, solidarnosti, pravičnega gospodarstva in vključevalnosti. To je temeljnega pomena za ohranjanje evropskih vrednot.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo (podpisano marca 1957), njegovo prvo plenarno zasedanje pa je potekalo maja 1958. Njegove pretekle izkušnje in spoznanja za prihodnost so bile predmet razprave v sklopu Praznovanja 65. obletnice Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: krepitev civilne družbe, obramba demokracije, ki je potekalo 13. decembra 2023 v Bruslju. „V zadnjih 65 letih je Odbor vzpostavil resnično platformo, kjer lahko civilna družba svobodno izraža svoja stališča in si tako prizadeva za izboljšanje zakonodaje EU. V spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je glas močne in neodvisne civilne družbe pomembnejši kot kdaj koli prej. Civilna družba, ki nastopa v vlogi nadzornika, je tista, ki poskrbi za to, da nihče ne opusti mehanizmov zavor in ravnovesij, vladavine prava ali temeljnih pravic in vrednost, torej da nihče ne more „ugasniti demokracije“,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
Člani EESO zastopajo raznolike organizacije civilne družbe v celotni Evropi, vključno s podjetji, sindikati in drugimi deležniki. Odbor je posvetovalni organ EU, ki pripravlja mnenja za Evropsko komisijo, Svet EU in Evropski parlament ter deluje kot most med institucijami odločanja in državljani v EU. „EESO je dopolnil 65 let in morda menite, da bi bil čas za njegovo upokojitev. Vendar je res prav nasprotno. EESO je zdaj potreben bolj kot kdaj koli prej, saj se toliko Evropejcev sooča s težavami. Poskusom, da se zanemari vlogo organiziranega socialnega dialoga, se je treba upreti. Druge institucije EU bi nam morale še bolj prisluhniti,“ je menil George Dassis, nekdanji predsednik EESO in predsednik Združenja nekdanjih članov EESO.
Kot je bilo poudarjeno med razpravo, je bil EESO v zadnjih letih vodilni partner v razpravi o evropskem stebru socialnih pravic. EESO je bil tudi eden od akterjev Konference o prihodnosti Evrope. V končnih priporočilih Konference je izrecno omenjen kot instrument za povečanje udeležbe in preglednosti v demokratičnem sistemu EU. Nedavni primeri pionirske vloge EESO vključujejo prvi poziv k resnični evropski zdravstveni uniji in njegovo vodilno vlogo pri predlaganju „pravice do popravila“. Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev, je poudaril pomen učinka dela EESO in spomnil na izboljšave zakonodaje od leta 1958: „V zadnjih mesecih smo dosegli več ključnih ciljev, med njimi preverjanje konkurenčnosti in modri dogovor EU. Še naprej si bomo prizadevali za posredovanje stališč ljudi, ki jih zastopamo.“
Energetski prehod, boj proti podnebni krizi in odziv na geopolitično grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, so le nekateri od izzivov, ki še povečujejo potrebo po EESO. Ta bo prispeval k doseganju soglasja za skupno dobro, spodbujanju vrednot evropskega povezovanja ter krepitvi vloge participativne demokracije in organizacij civilne družbe. „EESO že 65 let zagotavlja platformo, prek katere lahko predstavniki sindikatov sodelujejo v smiselnih razpravah z delodajalci, organizacijami civilne družbe in drugimi institucijami Evropske unije. Temelj uspeha EESO je sodelovanje. S povezovanjem predstavnikov številnih različnih družbenih skupin uspemo pripraviti mnenja z mnogimi različnimi pogledi. Ta vključevalnost zagotavlja, da naše delo ostaja v skladu z demokratičnimi načeli,“ je dejala predsednica skupine delojemalcev Lucie Studničná.
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, pa je pozval, naj se EESO v celoti mobilizira za evropske volitve. „EU mora zagotoviti, da bodo skupni evropski izzivi obravnavani prek skupnega reševanja problemov. Ali bomo to dosegli, bo v veliki meri odvisno od rezultatov volitev v Evropski parlament. EESO in njegovi člani imajo mandat in odgovornost, da prek svojih mrež organizacij civilne družbe stopijo v stik z državljani in si prizadevajo za odpravo dezinformacij, strahov in pomanjkanja zaupanja. Prav tako moramo ponovno pozvati k resničnim ukrepom za izvajanje dialoga s civilno družbo na ravni EU na vseh političnih področjih.“
Cilj strategije Global Gateway je zagotoviti odprto strateško avtonomijo EU, ki pa mora temeljiti na ocenah učinka, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. EESO predlaga, da bi imel dejavnejšo vlogo v ključnih fazah postopka odločanja o razvojnih projektih, povezanih s to strategijo.
Cilj strategije Global Gateway je zagotoviti odprto strateško avtonomijo EU, ki pa mora temeljiti na ocenah učinka, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. EESO predlaga, da bi imel dejavnejšo vlogo v ključnih fazah postopka odločanja o razvojnih projektih, povezanih s to strategijo.
Strategija Global Gateway je zavezana temu, da bi med letoma 2021 in 2027 mobilizirali do 300 milijard EUR naložb za boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje digitalne, energetske in prometne povezljivosti ter krepitev zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne infrastrukture po vsem svetu.
Vendar EESO poudarja, da morajo naložbeni programi v okviru pobude Global Gateway temeljiti na ocenah učinka, s čimer bi zagotovili demokratično odgovornost za razvojne pobude v partnerskih državah ter gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost projektov. Hkrati izraža zadržke glede projektov, ki se financirajo iz drugih skladov EU in bi lahko odstopali od standardnega postopka spremljanja zaradi nejasnosti postopkov za ocenjevanje učinka posameznih projektov.
Član EESO in poročevalec za mnenje Stefano Palmieri je poudaril, da morajo projekti v okviru strategije Global Gateway spoštovati številna načela in cilje. Dodal je, da sta „skladnost z vrednotami EU in predložitev podrobnih ocen učinka pomembni za zagotavljanje trajnosti teh projektov“.
Odbor hkrati obžaluje, da lokalni evropski deležniki niso smiselno vključeni v celotni razvojni proces. EESO želi imeti dejavnejšo vlogo v ključnih fazah postopka odločanja o razvojnih projektih, povezanih s strategijo Global Gateway, začenši z organizacijo rednih srečanj med odborom za strategijo Global Gateway ter organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji. (mt)
Organizacije civilne družbe izražajo razočaranje nad rezultati konference COP28, hkrati pa jih dojemajo kot priložnost za okrepljeno evropsko ukrepanje na svetovnem prizorišču. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je še naprej zavezan reševanju podnebne krize, pri čemer poudarja potrebo po večji ambicioznosti in vključevanju mladih.
Organizacije civilne družbe izražajo razočaranje nad rezultati konference COP28, hkrati pa jih dojemajo kot priložnost za okrepljeno evropsko ukrepanje na svetovnem prizorišču. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je še naprej zavezan reševanju podnebne krize, pri čemer poudarja potrebo po večji ambicioznosti in vključevanju mladih.
Konferenca COP28 je zgodovinska prelomnica, saj so se države prvič v tridesetih letih zavezale, da bodo opustile fosilna goriva v energetskih sistemih. Predsednik EESO Oliver Röpke priznava ta napredek, vendar vztraja, da je treba v celoti odpraviti fosilna goriva, in poudarja pomen vključevanja mladih v ta prizadevanja.
Pogajalci Evropske unije se zavzemajo za uspeh pri uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da se omeji dvig globalne temperature. Konferenca COP28 se osredotoča na energetski sektor, pri čemer je cilj 43-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 in cilj ničelne stopnje neto emisij do leta 2050. Kljub temu je sporazum tarča kritik zaradi pomanjkljivosti, vključno z negotovostjo glede doseganja cilja 1,5 °C, vplivom držav, ki črpajo nafro, in šibkimi finančnimi določbami za prehod.
Sandrine Dixson-Declève, sopredsednica Rimskega kluba, svari pred vse večjo neenakostjo z vidika blaginje in socialnimi napetostmi, ki so posledica neustrezne porazdelitve bremena. Mladinska delegatka EESO Diandra Ni Bhuachalla pravi, da jo izid konference COP28 močno žalosti, in poudarja pomen resničnih izkušenj ljudi v boju proti lobistom za fosilna goriva.
Člani EESO kljub pomislekom priznavajo pozitivne vidike sporazuma iz Dubaja in se zavezujejo, da bodo odpravili vrzeli in pozivajo druge institucije EU, naj storijo enako. Glavno sporočilo razprave EESO je odločna zaveza: „Ne bomo odnehali“ z nujnim reševanjem podnebne krize z nadaljnjimi ukrepi EU in ZN. (ks)
Od prve zamisli o evropskem enotnem trgu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja do njegove zasnove in začetka delovanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se na naši celini in drugod zgodile številne zgodovinske spremembe. Od takrat sta se velikost in članstvo EU več kot podvojila, Unija pa se je spopadala s krizami in konflikti ter naravnimi, gospodarskimi, socialnimi in tehnološkimi izzivi.
Od prve zamisli o evropskem enotnem trgu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja do njegove zasnove in začetka delovanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se na naši celini in drugod zgodile številne zgodovinske spremembe. Od takrat sta se velikost in članstvo EU več kot podvojila, Unija pa se je spopadala s krizami in konflikti ter naravnimi, gospodarskimi, socialnimi in tehnološkimi izzivi.
Bistveno pa se je od takrat spremenila tudi geopolitična situacija. V Aziji je vzniknila nova supersila in postala vsestranska tekmica EU na številnih ravneh. V teh letih so se načela notranjega trga, tj. prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile, izkazala kot zelo koristna za gospodarsko uspešnost EU, vendar ima ta še vedno svoje pomanjkljivosti.
Izvajanje dogovorjenih pravil je lahko precej nedosledno, močno so se razmnožile upravne zahteve, zmogljivosti za nadzor trga pa so skrajno omejene. Poleg tega imamo trenutno opravka z nasprotujočimi si cilji: na eni strani zahteve industrije in drugih akterjev na nacionalni ravni po subvencijah, na drugi pa pozivi po omejevanju državne pomoči in ohranitvi enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami; na eni strani zahteve po lokalni proizvodnji z namenom ohranitve ustvarjanja vrednosti in zaposlitev v Evropi, na drugi pa zahteve po odpiranju trgov in dostopa do njih, da bi tako ostali stroškovno konkurenčni s tekmeci na svetovni ravni in potrošnikom zagotavljali izdelke po dostopnih cenah; na eni strani zahteve za dostop do nujno potrebnih surovin za proizvodnjo blaga od avtomobilov, vetrnih turbin in sončnih panelov do naprav za kuhinje in vrtove, na drugi pa zahteve glede dobavnih pogojev za te vire, kot so zagotavljanje delovnih in okoljskih standardov ter obravnava konkurentov za te vire.
Odprtost trgov in meja EU, ki je ključni vidik prvotnega razmišljanja o enotnem trgu, je postala nezadostna v svetu, ki ne spoštuje več večstransko dogovorjenih mednarodnih trgovinskih pravil. Brez nekaterih zaščitnih ukrepov, kot so strog nadzor kakovosti in varnosti proizvodov, ki vstopajo na trg EU, ali pregled naložb in z njimi povezanih ciljev vlagateljev, lahko dejansko postane šibka točka EU. V svetu, ki se oddaljuje od večstranskih sistemov, temelječih na pravilih, in se usmerja k državam, ki omejujejo dostop do virov v skladu s svojimi nacionalnimi interesi, ekonomika globalizacije in mednarodno integriranih dobavnih verig ne deluje več.
Zato je za notranji trg, ki je temeljil na teh pravilih, potrebna nova strategija. Ta bi se morala osredotočiti na več vidikov: evropsko industrijsko politiko, ugoden okvir za mala in srednja ter druga podjetja, podjetja socialnega gospodarstva, javno podporo evropskemu projektu, ustrezno organizirane in učinkovite storitve splošnega pomena ter ukrepe za ohranitev in razvoj našega socialnega modela.
Po mnenju EESO je za poglobitev enotnega trga ključno dokončanje kapitalskega trga. Kapitalski trg je treba usmeriti v financiranje proizvodnje, nabave in pretoka blaga in storitev, zlasti s podpiranjem podjetniških raziskav, razvoja in inovacij ter storitev splošnega pomena in s spodbujanjem podjetništva.
Poleg tega je treba dati prednost politikam, ki zagotavljajo okvir za inovacije zasebnih podjetij in spodbujajo inovacije z dostopom do tveganega kapitala in sodelovanjem med industrijo in znanostjo. Tudi izvajanje pravnega reda Unije mora biti prednostna naloga, da bi okrepili notranji trg. Žal veliko teh pravil ni prenesenih v nacionalno zakonodajo ali pa se izvajajo zelo različno oziroma se uporabljajo v zelo različnem obsegu. To je resna in pomembna ovira za nemoteno delovanje notranjega trga.
EU bi morala spodbujati podnebno diplomacijo kot vodilno politiko v svojem zunanjem delovanju, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. Potreben je trden in verodostojen strateški načrt za prilagoditev podnebne diplomacije sedanjemu geopolitičnemu okolju in ciljem OZN za trajnostni razvoj.
EU bi morala spodbujati podnebno diplomacijo kot vodilno politiko v svojem zunanjem delovanju, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. Potreben je trden in verodostojen strateški načrt za prilagoditev podnebne diplomacije sedanjemu geopolitičnemu okolju in ciljem OZN za trajnostni razvoj.
EESO je trdno prepričan, da je treba podnebno diplomacijo nadgraditi tako, da dobi status vodilnega ukrepa v zunanji politiki EU.
Predsednik skupine delodajalcev EESO in poročevalec za mnenje Stefano Mallia je dejal: „Če želimo preprečiti nepopravljivo škodo, ne smemo več zapravljati časa. Podnebna diplomacija je preventivna diplomacija. Zato jo je nujno treba nadgraditi, in sicer tako da dobi status vodilnega ukrepa v zunanjih zadevah in zunanji politiki EU.“
EESO spodbuja EU, naj sprejme celovito strategijo podnebne diplomacije s kratkoročnimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami, da bi podnebne ukrepe vključili v vsa področja zunanje politike, vključno z varnostjo in obrambo, trgovino, naložbami, prometom, migracijami, razvojnim sodelovanjem, finančno in tehnično pomočjo, kulturo in zdravjem.
Učinkovito notranje izvajanje evropskega zelenega dogovora daje EU verodostojnost, da lahko navdihne tudi druge in jih spodbudi k podobnemu trajnostnemu delovanju. Zato EESO poziva države članice in institucije, naj zagotovijo boljše usklajevanje med akterji EU, da bi svoje politike uskladile s podnebnimi cilji in pospešile domače ukrepe za izvajanje zelenega dogovora.
Poročevalec Mallia meni: „Pogledati moramo od znotraj, da bi ocenili, ali lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v okviru zelenega dogovora. Ko bomo uredili pri sebi, bi morali začeti sodelovati s sosednjimi državami, spodbujati njihovo gospodarsko diverzifikacijo, oblikovati načrte za pravični prehod ter podpirati projekte prilagajanja in obvladovanja tveganj, da bi preprečili in zmanjšali šibkosti.“ (mt)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v nedavno objavljenem mnenju svari, da prevelika odvisnost EU od uvoza zdravilnih učinkovin in končnih zdravil iz Azije predstavlja tveganje za zdravje in dobro počutje državljanov EU. EESO zato predlaga akt o kritičnih zdravilih.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v nedavno objavljenem mnenju svari, da prevelika odvisnost EU od uvoza zdravilnih učinkovin in končnih zdravil iz Azije predstavlja tveganje za zdravje in dobro počutje državljanov EU. EESO zato predlaga akt o kritičnih zdravilih.
Evropska unija vse težje zagotavlja oskrbo z esencialnimi zdravili, saj trenutno večino zdravilnih učinkovin in končnih zdravil uvaža iz Azije. Zanašanje na zunanje dobavitelje zbuja pomisleke glede odpornosti EU pri soočanju z motnjami v dobavnih verigah, nestanovitnostjo cen in morebitnimi geopolitičnimi tveganji.
„Z zanašanjem na zunanje dobavitelje esencialnih zdravil ogrožamo zdravje naših državljanov. Takoj moramo ukrepati, da bodo imeli Evropejci dostop do zdravil, ki jih potrebujejo,“ je povedal Lech Pilawski, poročevalec EESO za to mnenje.
EESO priporoča, da se za odpravljanje teh težav vzpostavi nov mehanizem EU za podporo proizvodnje zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropi. Akt o kritičnih zdravilih je predviden kot celovit mehanizem EU v obliki uredbe, s katero bi se aktivno spodbujala proizvodnja zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropski uniji. Ta mehanizem bi omogočal financiranje raziskav in razvoja, naložb v infrastrukturo in operativnih stroškov.
Izvedba teh priporočil bo od držav članic EU zahtevala precejšnje naložbe in medsebojno sodelovanje. EESO poziva Evropsko komisijo, naj prevzame pobudo pri usklajevanju teh prizadevanj in pripravi celovito strategijo, ki bo zaščitila zdravstveno varnost v Evropi, spodbujala gospodarsko blaginjo in zagotovila cenovno dostopnost zdravil za državljane EU. (gb)
Gospodarstvo in finance, digitalizacija, konkurenčnost in poslovanje ter trgovina – to so štiri področja, na katerih je špansko predsedstvo Sveta Evropske unije doseglo napredek od julija do decembra 2023.
Gospodarstvo in finance, digitalizacija, konkurenčnost in poslovanje ter trgovina – to so štiri področja, na katerih je špansko predsedstvo Sveta Evropske unije doseglo napredek od julija do decembra 2023.
Na decembrskem plenarnem zasedanju je Nadia Calviño, prva podpredsednica španske vlade in ministrica za gospodarstvo in digitalizacijo, povzela sklepe šestmesečnega predsedstva EU in med drugim omenila poglobitev ekonomske in monetarne unije, takojšnja plačila v bančništvu, reformo trga električne energije in podpis naprednega trgovinskega sporazuma s Čilom.
Ga.Calviño, ki naj bi 1. januarja 2024 nastopila funkcijo predsednice Evropske investicijske banke (EIB), je izpostavila tudi točke, ki jih bo morala Evropska unija kmalu uvrstiti na dnevni red, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve. „Svet doživlja velike spremembe in struktura, ustvarjena po drugi svetovni vojni, se spreminja,“ je dejala. „Poskrbeti moramo, da bo EU še naprej vodila najpomembnejše razprave na svetu, obravnavala glavne izzive in zaščitila svoje evropske vrednote v teh novih razmerah.“
V zvezi z aktivnosti polnim polletjem, ki se končuje, je dodala, da je „bilo sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z EESO, ključnega pomena za njegov uspeh. Moja prisotnost kaže na močno zavezanost španske vlade socialnim partnerjem, socialnemu dialogu in civilni družbi. Prizadevamo si pozorno prisluhniti mnenju civilne družbe in ga vključiti v naše delo.“ (mp)
V spomin na Jacquesa Delorsa, nekdanjega predsednika Evropske komisije: Sebastien Maillard, direktor inštituta Jacques Delors, in Lorenzo Consoli, korespondent za EU
COP28: Civilna družba za več ukrepov za rešitev podnebne krize
Evropska kartica ugodnosti za invalide – korak bliže prostemu gibanju invalidov v EU
EESO poziva k okrepitvi političnih prizadevanj za izkoreninjenje brezdomstva
V spomin na Jacquesa Delorsa, nekdanjega predsednika Evropske komisije: Sebastien Maillard, direktor inštituta Jacques Delors, in Lorenzo Consoli, korespondent za EU
COP28: Civilna družba za več ukrepov za rešitev podnebne krize
Evropska kartica ugodnosti za invalide – korak bliže prostemu gibanju invalidov v EU
EESO poziva k okrepitvi političnih prizadevanj za izkoreninjenje brezdomstva
leto 2024 bo leto sprememb ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Poleg junijskih evropskih volitev, ki so največji izraz demokracije na naši celini, bodo parlamentarne in predsedniške volitve potekale v več kot 50 državah po vsem svetu, med drugim v ZDA. Spremenilo se bo razmerje političnih sil in ubrale se bodo nove poti.
leto 2024 bo leto sprememb ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Poleg junijskih evropskih volitev, ki so največji izraz demokracije na naši celini, bodo parlamentarne in predsedniške volitve potekale v več kot 50 državah po vsem svetu, med drugim v ZDA. Spremenilo se bo razmerje političnih sil in ubrale se bodo nove poti.
Za EU bodo volitve v Evropski parlament pravi preizkus zaupanja državljanov. V zadnjih letih smo se soočili z izzivi brez primere in evropski državljani bodo na vrsti, da nam povedo, ali je EU prestala preizkus. Glede na to, da je za evropske državljane najpomembnejši boj proti revščini in socialni izključenosti, pričakujem, da Unija tega preizkusa ne bo prestala zlahka. Inflacija, negotovost delovnih mest in splošna gospodarska nestabilnost ustvarjajo plodna tla za strah ter napajajo populistična in ekstremistična gibanja.
Čeprav to ne bo lahka naloga, lahko EU zaustavi ta trend. Z volivci moramo začeti aktivno gojiti stike, jim omogočiti, da spregovorijo, ter jim prisluhniti. V zvezi s tem sem ponosen, da lahko napovem prvi teden civilne družbe EESO (od 4. do 8. marca), na katerem bodo državljani iz vse Evrope, tako mladi kot stari, sodelovali v dialogu in oblikovali sporočila za novi krog voditeljev EU v novi Evropski komisiji in Parlamentu.
EU se bo morala spoprijeti tudi z novimi izzivi. Nedavna zgodovinska odločitev decembrskega Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter dodelitvi statusa kandidatke Gruziji je zaznamovala pomembno fazo širitve. Zdaj so na vrsti države kandidatke, da izvedejo potrebne reforme. Tudi voditelji EU so se zavezali k notranjim reformam, o katerih naj bi poleti 2024 sprejeli sklepe. EESO pomembno prispeva na tem področju s postopnim vključevanjem članov iz držav kandidatk v svoje delo, ki bodo prispevali k pripravi njegovih mnenj in sodelovali na plenarnih zasedanjih. Po objavi razpisa za prijavo interesa, zdaj izbiramo nove člane, ki bodo z delom začeli na plenarnem zasedanju EESO naslednji mesec.
Vse to se bo odvijalo pod budnim očesom belgijskega predsedstva EU, katerega naloga je zaključiti zakonodajne dosjeje in poskrbeti za priprave na volitve v Evropski parlament. Če ste zamudili predstavitev prednostnih nalog belgijskega predsedstva, lahko to nadoknadite na našem januarskem plenarnem zasedanju.
Na začetku naše poti skozi leto 2024 je pomembno, da se zavedamo, da spremembe niso ovira, temveč priložnost za rast. To je priložnost za novo poglavje ter oblikovanje močnejše in enotnejše Evrope.
