Emilie Prouzet

Pomanjkljivo delovanje enotnega trga neposredno vpliva na življenjske stroške, zato EESO obžaluje, da se razmere slabšajo. Življenjski stroški so bolj kot kdaj prej glavna skrb naših sodržavljanov, zlasti mladih. Najbolj prizadetih je 94,6 milijona Evropejcev, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost.

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, so netarifne ovire v EU enakovredne carinskim dajatvam v višini približno 44 % za blago, torej so trikrat višje od ovir med zveznimi državami ZDA), če uporabimo danes aktualno primerjavo. Pri storitvah pa je ta delež kar 110 %!

To vpliva na mnoga področja, kot so hrana, stanovanja, energija, zdravstveno varstvo, izobraževanje, evropske pobude pa obstajajo. Vsi moramo okrepiti prizadevanja: države članice, zasebni subjekti in Evropska komisija v vlogi varuhinje Pogodb. Navedla bom tri ključna priporočila iz našega poročila.

Prvič, nujno moramo obravnavati ozemeljske omejitve dobave in nacionalno razdrobljenost zasebnih gospodarskih subjektov, ki omejujejo konkurenco in višajo cene za potrošnike. Glede na študijo Skupnega raziskovalnega središča iz leta 2020 dodatni stroški za potrošnike vsako leto znašajo kar štirinajst milijard dolarjev. Glede na inflacijo je smiselno, da je njihov glavni cilj zdaj izboljšati enotni trg. Komisija si za to prizadeva predvsem prek skupine za izredne razmere na enotnem trgu. Čeprav je problem zapleten, so bili podani predlogi. Oceniti moramo njihov učinek in hitro ukrepati.

Predlagamo tudi pospešitev postopkov zoper nacionalne predpise, ki kršijo pravo EU. Preučiti bi morali možnost začasnih odredb proti očitnim kršitvam pravil EU. Preprečiti moramo ovire. Protekcionizem nekaterih držav članic učinkuje neposredno. Kaj storiti ob dejstvu, da lahko zdravila potečejo, preden jih je mogoče preusmeriti tja, kjer so potrebna?

Za spodbujanje pravičnega in konkurenčnega enotnega trga moramo tudi najti ravnotežje med preprečevanjem rahljanja visokih standardov na področju trajnostnosti, socialnega varstva in varstva delavcev ter zmanjševanjem nepotrebnih upravnih bremen in spodbujanjem čezmejne trgovine.

Tema zelenega tedna EU, ki bo potekal od 3. do 5. junija, bo čista, konkurenčna in krožna Evropa.

Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, ki je vodilna pobuda Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in Komisije, je ponosna soorganizatorka zelenega tedna EU 2025, ki bo posvečen krožnim rešitvam za konkurenčno EU. Tema letošnje konference bo, kako lahko krožno gospodarstvo okrepi trajnostno konkurenčnost, zmanjša količino odpadkov in spodbudi inovacije. Razprave na visoki ravni 3. in 4. junija bodo namenjene razmisleku o političnih vidikih krožnosti, 5. junija pa bodo deležniki poglobljeno razpravljali o potencialu krožnosti za konkurenčno Evropo, gospodarno z viri.

Dogodek bo tudi priložnost za predstavitev poročila o dialogu deležnikov, ki ga je 10. aprila gostil EESO. Ta preddogodek je bil priložnost za živahno razpravo deležnikov o dogovoru o čisti industriji, strategiji za biogospodarstvo in prihodnjem aktu o krožnem gospodarstvu.

Na konferenco zelenega tedna EU se lahko prijavite tukaj. (ac)

Letošnja nagrada je pritegnila 58 prijav posameznikov, zasebnih podjetij in organizacij civilne družbe iz številnih držav članic EU.

Prijave obsegajo najrazličnejše teme, od udejstvovanja in opolnomočenja mladih do socialne kohezije in vključevanja, od medijske pismenosti in dezinformacij do človekovih pravic in enakosti spolov.

Številne pobude odpravljajo vzroke problema in prispevajo k preprečevanju polarizacije.

Namen pobude EUth Voices for Social Change, ki jo vodi nepridobitna grška organizacija Youthmakers Hub, je opolnomočiti mlade, da v svojih skupnostih ustvarjajo pozitivne spremembe. Ti projekti odpravljajo škodljivo polarizacijo in negujejo kulturo strpnosti, saj spodbujajo ljudi, da sodelujejo v konstruktivnem dialogu in se vzdržijo razdiralnih diskurzov, na primer s tečaji digitalne pismenosti in ustvarjanjem podkastov.

Nekateri drugi projekti so namenjeni boju proti polarizirajočemu diskurzu in radikalizaciji. Premoščajo kulturne, etnične in generacijske vrzeli, obravnavajo razdore v družbi, negujejo medsebojno razumevanje in sodelovanje, branijo temeljne pravice in spodbujajo socialno kohezijo.

DEMDIS Digital Discussion je pobuda slovaške organizacije DEMDIS, ki je ustvarila spletno platformo za gostitev pravični digitalnih razprav, in sicer tudi o spornih temah. Uporabniki glasujejo o izjavah in so razvrščeni v različne mnenjske skupine. Projekt z iskanjem skupnih točk gradi mostove med temi polariziranimi skupinami.

Organizacija The Baltic Human Rights Society je ustvarila platformo Human Rights Guide, s pomočjo katere si lahko civilna družba prizadeva za spoštovanje temeljnih pravic. Platforma je namenjena izobraževanju o človekovih pravicah ter ponuja večjezična pojasnila o tem, kako lahko človekove pravice delujejo in bi morale delovati v konkretnih vsakdanjih situacijah.

Med letošnjimi prispevki je bila tudi vrsta kulturnih in umetniških pristopov k boju proti polarizaciji, kot je Atlas géopolitique de la culture et des médias indépendants en Europe društva Arty Farty. Namen te pobude je mreži neodvisnih kulturnih in medijskih organizacij po vsej Evropi predstaviti prednostne teme, kot so vključevanje, zmanjšanje teritorialnih razlik in boj proti dezinformacijam. Takšni projekti so dokaz preobrazbene moči, ki jo lahko imajo kultura in mediji pri odpravljanju polarizacije v družbi.

EESO je 15. nagrado za civilno družbo podelil trem dobitnikom iz Slovaške, Belgije in Francije za njihovo vzorno delo v boju proti negativni polarizaciji po Evropi. Nagrajenci so bili razglašeni 20. marca na podelitvi nagrad v okviru tedna civilne družbe.  

Nagrajenci so prejeli tudi finančno nagrado: prvi 14.000 EUR, drugouvrščena pa vsak po 9000 EUR.

ZMAGOVALEC: Slovaško debatno društvo, Slovaška, za olimpijado kritičnega razmišljanja.

Slovaško debatno društvo je nevladna slovaška organizacija. Njegova naloga je spodbujati odprtost in kritično razmišljanje ter aktivno državljanstvo med slovaško mladino. Z vrsto programov uči mlade, kako oceniti dejstva in mnenja, oblikovati lastne argumente in kritično obravnavati objave medijev, da bi našli verodostojne vire informacij. S tem organizacija ustvarja prostor za odprto in javno razpravo o ključnih vprašanjih, s katerimi se sooča slovaška družba.

Eden najuspešnejših programov, ki se je začel leta 2021, je olimpijada kritičnega razmišljanja, ki je že zelo popularna in lani je nastopilo skoraj 9000 dijakov iz več kot 300 šol. Ta inovativni projekt je tekmovanje, ki krepi odpornost proti napačnim informacijam med dijaki. Na Slovaškem so dezinformacije pogoste: 61 % Slovakov ne verjame medijem, več kot polovica pa verjame v kakšno teorijo zarote. S to olimpijado se direktno spopada s tem izzivom in krepi medijska pismenost ter spreminjajo potrošniške navade mladih.

Tekmovanje je razdeljeno na tri starostne skupine učencev (od 8. do 13. razreda), v katerih se udeleženci v treh krogih soočajo z vrsto resničnih medijskih izzivov. Naloge so zasnovane tako, da odražajo vsebino, ki so ji učenci lahko izpostavljeni v vsakdanjem življenju. Analizirajo videoposnetke s TikToka, preverjajo dejstva vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, in ocenjujejo objave na Instagramu ter poskušajo razlikovati med resničnostjo in napačnimi informacijami. Dijaki sodelujejo tudi v javnem nastopanju, v katerem morajo svoje argumente predstaviti drugim dijakom.

„Olimpijada kritičnega razmišljanja pomaga depolarizirati družbo, saj na tisoče učencev uči, da se vključijo v različne poglede, prepoznajo kognitivne pristranskosti in konstruktivno izražajo svoja stališča,“ je dejal Richard Vaško, ustanovitelj in koordinator programa. „S krepitvijo kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti s temi ukrepi, ki temeljijo na znanjih in spretnostih, mladim omogočamo, da ne nasedajo napačnim informacijam in da znajo oceniti družbene razprave.“

DRUGO MESTO: Reporters d'Espoirs, Francija, za Prix Européen Jeunes Reporters d’Espoirs

Poročevalci upanja je francoska nepridobitna organizacija, ustanovljena leta 2003. Uvedla je pristop „novinarstva rešitev“, ki je zdaj razširjena oblika novinarstva, ki išče odgovore na izzive, s katerimi se danes sooča družba. Organizacija spodbuja novinarje, naj sprejmejo to pozitivno miselnost, ter z vrsto nagrad nagrajuje najboljše poročanje in uredniške inovacije novinarjev in mladih.

Prix Européen Jeunes Reporters d’Espoirs (Evropska nagrada za mlade poročevalce upanja) je pobuda za nagrajevanje in usposabljanje novinarjev na področju novinarstva v francoskem jeziku. Večplastni program kandidatom ponuja spoznavanje novinarstva rešitev na spletnem tečaju, ki poteka v navezavi s šolo novinarstva Aix-Marseille. Vsakega kandidata spremlja tudi mentor, ki mu pomaga izboljšati pisno in govorno komunikacijo, uči pa ga tudi uspešnega nagovarjanja (pitching). Zmagovalci so povabljeni v Pariz na 48-urni študijski obisk, med katerim se srečajo z drugimi podobno mislečimi novinarji in strokovnjaki iz vse Evrope. Na koncu šestim nagrajencem podelijo nagrado v višini 10.000 EUR.

„Boj proti polarizaciji je neločljivo povezan z metodo novinarstva rešitev s prikazovanjem kompleksnosti sveta in raznolikosti akterjev na vseh ravneh in v vseh državah (ločeno ali skupaj) ter z opisom možnosti za lokalizirane pobude“, je dejal direktor organizacije Reporters d'Espoirs Gilles Vanderpooten.

Prva tri leta so prejeli več kot 400 prijav iz 25 držav. Letos pa dobro kaže, da bo več kot 300 prijav. Organizacija je podprla že več kot 75 kandidatov pri izboljšanju njihovega pisnega in ustnega izražanja v francoščini.

To idejo je enostavno posnemati in ekipa že razpravlja z novinarji v Španiji, Italiji in Belgiji, da bi se povezala z njimi in razširila nagrado.

„Naš cilj je razširiti nagrado iz francosko govorečega sveta v druge jezike Evropske unije,“ je dejal g. Vanderpooten. „To je ključnega pomena, da se vse več mladih vključi v „Evropo rešitev“.

TRETJE MESTO: FEC Diversité asbl, Belgija, za projekt ESCAPE GAME EXTREME DROITE pour se désintoxiquer

V Evropi in po svetu se pojavlja vse več desničarskih ideologij. Skrajno desničarske stranke postajajo vse večje in populizem narašča. Belgijska nepridobitna organizacija FEC Diversité je oblikovala način za nasprotovanje tem stališčem učiteljev, sindikatov in navadnih državljanov.

ESCAPE GAME EXTREME DROITE pour se désintoxiquer je igra, ki igralcem omogoča, da se „dekontaminirajo“ od idej skrajne desnice na zabaven in zanimiv način. Igralci so obveščeni, da so bili okuženi s skrajno desničarskimi ideologijami in se morajo z vrsto nalog dekontaminirati. Pri tem se učijo, kako se skrajno desničarske ideje širijo v družbi.

Igra je sestavljena iz štirih con. V vsaki so posebni testi, ki jih morajo igralci opraviti. V coni A sodelujejo v razpravah o vplivu skrajne desnice na delovnem mestu prek interakcije z 19 predmeti. V coni B berejo resnična pričevanja migrantov, da bi razumeli njihovo potovanje v Evropo. V coni C avdioposnetek „govora skrajne desnice“ spremlja niz slik. V coni D pa se morajo soočiti s poročilom o skrajno desni stranki, nakar morajo rešiti križanko.

Ta igra vključuje trenerje v zaščitni opremi s plinskimi maskami in maskami, ki spreminjajo glas. Namen teh izzivov je vključiti vseh pet čutil, da bi vse to resnično izkusili in povečali ozaveščenost o tem, kaj ogroža demokracijo v Evropi.

Od začetka junija 2023 se je „dekontaminiralo“ že skoraj 1000 igralcev in ideja se širi med sindikati, organizacijami in šolami v Belgiji in drugod. Igre so se udeležili tudi udeleženci iz Francije in Bolgarije, da bi jo uvedli drugje.

„Ponosni smo, da smo razvili inovativno izobraževalno orodje, ki vprašanje skrajno desničarskih idej obravnava na privlačen in interaktiven način,“ je dejala Malika Borbouse iz FEC Diversité. „S spodbujanjem dialoga in kolektivnega razmišljanja naša pobuda prispeva k zmanjšanju napetosti in spodbujanju bolj vključujoče družbe.“

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja vizijo za kmetijstvo in prehrano, nov časovni načrt reform, s katerim namerava Evropska komisija okrepiti položaj kmetov in vzpostaviti trajnostne prehranske sisteme. Hkrati EESO poziva k večji ambicioznosti skupne kmetijske politike (SKP).

EESO je na plenarnem zasedanju 27. marca razpravljal o novi viziji, ki obsega ukrepe za povečanje pogajalske moči kmetov, izboljšanje preglednosti dobavne verige in okrepitev dialoga o prehranski politiki. Komisar za kmetijstvo Christophe Hansen jo je opisal kot „ciljno usmerjen odziv na pozive k konkurenčnemu, pravičnemu in odpornemu agroživilskemu sektorju“ ter poudaril pomen tesnega sodelovanja z vsemi deležniki, vključno s civilno družbo.

Predsednik EESO Oliver Röpke je povedal, da vizija odraža številne prednostne naloge EESO. „Priznava ključno vlogo vseh agroživilskih akterjev pri zagotavljanju trajnosti in konkurenčnosti,“ je dejal in dodal, da so priporočila EESO na nekaterih področjih presegala predloge Komisije.

Člani EESO so pozdravili pobude za okrepitev vloge proizvajalcev v pogajanjih in pogodbah. „Pisne pogodbe s klavzulami o ponovnih pogajanjih bodo povečale preglednost in pogajalsko moč kmetov,“ je v zvezi z okrepitvijo položaja proizvajalcev pri pogajanjih in sklepanju pogodb povedal Stoyan Tchoukanov, poročevalec za mnenje EESO Sprememba uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT).

Komisija namerava tudi okrepiti sodelovanje v celotnem prehranskem sistemu ter spodbujati trajnostno proizvodnjo in bolj zdravo prehrano. Emilie Prouzet, poročevalka za mnenje EESO Nova pravila o čezmejnem zatiranju nepoštenih trgovinskih praks, meni, da je to prvi korak k podpori kmetom in preprečevanju pravne negotovosti.

Ta vizija vključuje zavezanost novemu vseevropskemu sistemu obvladovanja tveganj in kriz, kar je v skladu s pozivi EESO k močnejšim orodjem za obvladovanje okoljskih, tržnih in podnebnih pretresov. Pričakuje se tudi prihodnja strategija za generacijsko pomladitev, ki bi podprla mlade kmete z dostopom do zemljišč, znanjem na področju naložb in podeželsko infrastrukturo.

Kljub široki podpori ostajajo pomisleki. Udeleženci razprave so opozorili na izzive pri razpravljanju o reformi SKP po letu 2027, saj ni jasnosti glede naslednjega proračuna EU. EESO poziva tudi k strožjemu izvrševanju socialnih pogojenosti in opozarja, da vizija ne obravnava v celoti vprašanj, kot so tržna koncentracija in finančne špekulacije, ki vplivajo na cene hrane.

Odbor je potrdil svojo vlogo ključnega partnerja pri preoblikovanju vizije Komisije v politiko. Zavezal se je trajnemu sodelovanju, s čimer bo poskrbel za spoštovanje interesov kmetov, proizvajalcev, delavcev in potrošnikov pri oblikovanju prihodnosti evropskega kmetijstva. (ks)

EESO je svojo osrednjo nagrado za civilno družbo doslej podelil petnajstkrat. Podeljuje jo projektom, ki na posebej ustvarjalen in inovativen način obravnavajo teme, ki so za EU zelo pomembne.

Za nagrado se lahko potegujejo organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji in delujejo na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Prijavijo se lahko tudi posamezniki, ki prebivajo v EU, ter podjetja, ki so registrirana ali poslujejo v EU, pod pogojem, da izvajajo izključno nepridobitne projekte.

Upoštevajo se samo projekti in pobude, ki se izvajajo v EU in ki so do roka za oddajo prijav že zaključeni ali v teku.

Cilj te nagrade je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanju skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje.

Vsako leto je izbrana druga tema. Leta 2023 je šlo za projekte, osredotočene na duševno zdravje. Leta 2022 je EESO izjemoma podelil nagrado za dve temi: mladi in Ukrajina. Leta 2021 so bili nagrajeni podnebni projekti, ki spodbujajo pravičen prehod. Leta 2020 je EESO nagrado za civilno družbo nadomestil z enkratno nagrado za solidarnost civilne družbe, ki je bila namenjena boju proti COVID-19. Druge teme nagrade v preteklosti so bile enakost spolov in krepitev vloge žensk, evropska identiteta, kulturna dediščina in migracije.

EESO je oktobra 2024 objavil razpis za 15. nagrado za civilno družbo na temo škodljive polarizacije v evropski družbi.

Ta tema je dandanes zelo pereča. Zaradi številnih hkratnih kriz, med njimi pandemije COVID-19, ruske vojne v Ukrajini ter socialne in ekonomske nestabilnosti, se povečuje nezaupanje v javne ustanove in organe ter s tem spodbuja škodljiva polarizacija.

Civilna družba ima ključno vlogo v boju proti temu nezaupanju ter pri spremljanju žarišč polarizacije na spletu in zunaj njega, s tem pa pri izboljšanju socialne kohezije in ohranjanju demokratičnih idealov. Skupaj z javnimi organi in civilno družbo lahko pripomore k zaščiti liberalne demokracije pred avtoritarnimi težnjami.

Zato se je EESO odločil, da bo tokratno nagrado za civilno družbo podelil neprofitnim pobudam, ki uspešno izvajajo preventivne ukrepe ter ukrepe zgodnjega opozarjanja in (po potrebi) umirjanja, s čimer zagotavljajo, da se demokratične vrednote spoštujejo, polarizacija ne postane škodljiva, enostranski diskurz pa ne vodi v nasilje.

Odgovornost za krepitev kohezije, da bi se odpravila polarizacija družbe, je na ramenih organizacij civilne družbe, ki imajo moč in motivacijo za zaščito državljanskega in demokratičnega prostora. To je bilo glavno sporočilo tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) letos organiziral drugič, da bi sprožil razpravo o alarmantnem širjenju polarizacije v družbi EU.

Teden civilne družbe, ki je od 17. do 20. marca potekal v EESO, je pritegnil več kot 800 udeležencev, med njimi predstavnikov organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij, mladih, zainteresiranih strani in novinarjev, ki so si izmenjali stališča in razpravljali o tem, kako okrepiti kohezijo in sodelovanje v polarizirani družbi.

Člani povezovalne skupine EESO in partnerji dneva evropske državljanske pobude so med tednom civilne družbe organizirali 14 srečanj, med drugim tudi slovesno podelitev nagrade EESO za civilno družbo. Udeleženci so pripravili obsežen sveženj izvedljivih ukrepov in ključnih zahtev za bolj povezano družbo, med katerimi so:

• krepitev kohezijo z izobraževanjem in kulturo,
• ponudba cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj,
• povečanje udeležbe javnosti s pomočjo evropske državljanske pobude,
• prizadevanja za vključujoč pravični prehod in zeleno-modro rast,
• priprava močne evropske strategije za civilno družbo,
• krepitev podpore organizacijam civilne družbe in povečanje financiranja zanje,
• vključevanje mladih v oblikovanje močnejše in odpornejše Evrope ter
• spodbujanje inovacij in tehnologije v korist vseh.

Na zadnjem srečanju v okviru tedna je predsednik EESO Oliver Röpke dejal: „Zdaj, ko zaključujemo drugi teden civilne družbe, lahko rečem, da so me energija, odpornost in zaveze akterjev civilne družbe iz cele Evrope močno navdušili. Ta teden je pokazal, da lahko civilna družba, če se poveže, najde rešitve, s katerimi bomo okrepili našo demokracijo, spodbujali socialno kohezijo in gradili Evropo, ki resnično koristi vsem.“

Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je poudarila, da imajo organizacije civilne družbe ključno vlogo pri usmerjanju družbe na podlagi temeljnih evropskih vrednot.

Victor Negrescu, podpredsednik Evropskega parlamenta, pa je izrecno pozval k ukrepanju in organizacije civilne družbe pozval, naj pokažejo svojo moč ter se uprejo agresivni retoriki: „Potrebujemo močno civilno družbo in resnično partnerstvo med njo ter nosilci odločanja, da bi skupaj gradili povezano družbo, ki konkretno izboljšuje vsakdanje življenje ljudi.“

Predstavniki organizacij civilne družbe so ob tem poudarili, da civilna družba ni le ponudnik storitev, temveč je ključni element demokracije in udeležbe. Nataša Vučković, generalna sekretarka srbske fundacije Center za demokracijo, pa je izrazila optimizem in dejala, da ima lahko civilna družbe odločilno vlogo v boju proti temeljnim vzrokom in širjenju nedemokratičnih in protievropskih stališč, tako v EU kot v državah kandidatkah. To je mogoče doseči tako, da Evropska unija postane razumljivejša in vsem državljanom prinaša koristi v njihovem vsakodnevnem življenju. (at)

„Dijake in šolarje učimo, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč,“ pravi Richard Vaško iz slovaškega debatnega društva (Slovenská debatná asociácia), ki je za svojo olimpijado kritičnega razmišljanja prejel nagrado EESO za civilno družbo za boj proti polarizaciji. Z Richardom, ki je za ta projekt dobil prvo nagrado, smo se pogovarjali o olimpijadi in o tem, zakaj je kritično razmišljanje pomembno v današnjem polariziranem svetu, polnem dezinformacij.

Lahko opišete eno od iger ali enega od krogov olimpijade kritičnega razmišljanja? Nam lahko navedete primer naloge ali vprašanja?

V šolah in regionalnih krogih olimpijade kritičnega razmišljanja dijaki in šolarji rešijo eno- do dveurni test z vrsto nalog. Pri tem lahko neomejeno uporabljajo splet in orodja za preverjanje dejstev. Naloge so osredotočene na medijsko pismenost, odkrivanje manipulacije in predsodkov, tolmačenje podatkov in študij, iskanje logičnih zmot ter oblikovanje lastnih argumentov.

Tako smo v enem od zadnjih krogov učence prosili, naj argumentirajo, ali bi bilo treba v šolah zaradi varnosti namestiti varnostne kamere, kar je aktualna tema javnih razprav na Slovaškem. Pri drugi nalogi so učenci morali analizirati virusni videoposnetek na platformi TikTok, ki razglaša teorijo zarote o Taylor Swift, ter opredeliti tipične značilnosti zarotniškega razmišljanja. Pri tretji nalogi so morali ugotoviti, kateri od dveh videov je bil ustvarjen z UI in kateri je avtentičen.

Vsi že opravljeni preskusi so na Slovaškem javno dostopni na www.okm.sk.

Kaj želite doseči z olimpijado kritičnega razmišljanja in kaj vas je spodbudilo k projektu?

Naš cilj je učencem pomagati, da bi v starosti, ko začnejo uporabljati družbene medije in vsrkavati digitalne vsebine, pridobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za kritično, odgovorno in premišljeno gibanje po tem prostoru. Z rednimi povratnimi informacijami po vsakem krogu in pripravljalnimi spletnimi tečaji učenci razvijejo navade in dobijo orodja, ki jih lahko prenesejo in uporabijo v vsakdanjem življenju. Naš končen cilj je generacija dobro obveščenih mladih, odpornih na dezinformacije in zmožnih konstruktivnega, na dejstvih temelječega dialoga.

Projekt smo začeli v odziv na kritično vrzel v našem izobraževalnem sistemu: medijska pismenost in kritično razmišljanje sta v uradnih učnih programih še vedno zelo malo prisotna. Več kot polovica slovaških šolarjev se nikoli ne nauči oceniti, ali so informacije zanesljive. Le 16 % slovaške mladine redno preverja informacije v medijih. Posledično 56 % prebivalstva običajno verjame teorijam zarote ali popolnim lažem. To smo želeli spremeniti, zato smo v šolah po vsej državi začeli uvajati nadgradljive in učinkovite ukrepe.

Zakaj je razvoj kritičnega razmišljanja po vaše tako pomemben v sedanjih razmerah? Ali sploh lahko zmagamo v vojni proti lažnim novicam?

Lažne novice so v takšni ali drugačni obliki vedno obstajale, a zdaj jih je toliko, kot še nikoli doslej. Ker so družbeni mediji za mnoge mlade prvi vir informacij, lahko vsakdo enostavno razširja dezinformacije, napačne informacije ali sovražni govor. Sposobnost filtrirati te kaotične informacije in se znajti v gozdu podatkov je postala ključna življenjska spretnost.

V vojni zoper lažne novice sicer ne moremo biti stoodstotni zmagovalci, saj je to izmuzljiv cilj, ki se nenehno spreminja. Lahko pa mlade opremimo z orodji, s katerimi se bodo v tem okolju bolje znašli, postavljali dobra vprašanja in razmislili, preden novico delijo.

Ste prejeli povratne informacije o projektu? Lahko navedete primer?

Po vsakem krogu zbiramo povratne informacije in odzivi so izredno pozitivni. Tako je na primer 93 % učiteljev, katerih učenci so sodelovali na olimpijadi, navedlo, da je pomagala povečati odpornost njihovih učencev na dezinformacije in prevare. Tudi naš neto promocijski rezultat, ključno merilo zadovoljstva uporabnikov, je v zadnjem krogu dosegel +76, kar velja za odlično.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam civilne družbe, da bi s tovrstnimi dejavnostmi ali programi dosegle kar največ?

Vsaka država in razmere so različne, lokalne organizacije pa najbolje vedo, kar v njihovih skupnostih deluje. Nam so pomagala naslednja načela:

Najpomembneje je, da mladim ne narekujemo, kaj naj mislijo. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč. Če učenci mislijo, da se njihova mnenja ne upoštevajo ali se jim vsiljujejo tuja stališča, ne bodo sodelovali. Učimo jih, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati.

Drugič, dostopnost in vključevalnost sta odločilnega pomena. Če ne zapustimo „mehurčka“ in gremo še kam drugam poleg elitnih šol, ne bomo dosegli resničnega učinka. Naš program je brezplačen, v celoti na voljo na spletu, z malo ovirami zanj in dostopen tudi v jeziku naše največje etične manjšine. Letos je bilo 53 % sodelujočih dijakov poklicnih srednjih šol.

Tretjič, že od začetka je treba razmišljati o nadgradnji in uporabiti nove tehnologije, da bi se to doseglo. Uporabljamo UI za ocenjevanje prostih odgovorov, kar nam omogoča zelo kakovostno učno izkušnjo, ne da bi se morali zateči k testom z vprašanji izbirnega tipa. Digitalna era nam je prinesla resne izzive, a tudi močna orodja za njihovo obravnavo.

Richard Vaško je član slovaškega debatnega društva od 12 leta starosti. V srednji šoli je bil zmagovalec slovaške nacionalne debatne lige in je svojo državo zastopal na svetovnem šolskem debatnem prvenstvu. Diplomiral je iz prava, politike in filozofije na univerzi v Warwicku v Združenem kraljestvu kot eden najboljših v svojem letniku, zdaj pa opravlja doktorat na področju izobraževanja (znanje, moč, politika) na univerzi v Cambridgu.

V slovaškem debatnem društvu dela od leta 2021 in je ustanovil olimpijado kritičnega razmišljanja, ki jo zdaj usklajuje. Sodeloval je tudi z ekipo za strateško komuniciranje slovaškega ministrstva za izobraževanje (StratCom) in je soavtor priročnikov nacionalnega instituta za izobraževanje in mladino, namenjenih usposabljanju učiteljev o medijski pismenosti. Vodi raziskave in skupaj z institutom Mathias Bel, nevladno organizacijo, ki se osredotoča na etnične manjšine in marginalizirane romske skupnosti na Slovaškem, organizira večetnične poletne šole za prikrajšane otroke.

EESO je v razpravi s komisarjem za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michaelom McGrathom posvaril pred sedanjimi prizadevanji za utišanje, diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice, ter izrazil pripravljenost, da združi moči s Komisijo za zaščito evropske civilne družbe in boj proti polarizaciji.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pripravljen prevzeti praktično vlogo v prihodnji strategiji Evropske komisije za civilno družbo, ki se pripravlja z namenom okrepitve demokracije in državljanskega prostora ter povezovanja razdeljenih skupnosti po vsej EU. V času vse pogostejših napadov na skupine civilne družbe in neodvisne medije se je EESO zavezal, da se bo odzval in pomagal zaščititi temelje svobodne in odprte družbe.

„EESO je trdno zavezan zaščiti, varovanju in opolnomočenju civilne družbe. Kot dom evropske civilne družbe ne bomo pasivni opazovalci. Dejavno se bomo uprli prizadevanjem za oslabitev državljanskega prostora. Zavzemali se bomo za večjo podporo, boljšo zaščito in večje priznavanje vloge civilne družbe pri krepitvi naših demokracij,“ je poudaril predsednik EESO Oliver Röpke na plenarnem zasedanju EESO 27. marca, na katerem je potekala razprava na visoki ravni o odpravljanju polarizacije v družbi, v kateri je sodeloval komisar McGrath.

G. Röpke je dejal, da se nevladne organizacije in lokalna gibanja vse pogosteje soočajo z demokratičnim nazadovanjem, restriktivno zakonodajo, kampanjami blatenja in strateškimi tožbami, ki so namenjene utišanju nestrinjanja in so del širših prizadevanj za diskreditiranje in oslabitev tistih, ki se zavzemajo za demokracijo, socialno pravičnost in temeljne pravice.

Glede obtožb, ki so jih nekateri poslanci Evropskega parlamenta nedavno izrekli na račun okoljskih nevladnih organizacij, je g. Röpke opozoril, da je posebej zaskrbljujoče to, da napadi ne prihajajo samo izven naših institucij, temveč se v nekaterih primerih slišijo v njih.

Komisar McGrath je dejal, da je EESO v edinstvenem položaju, da pomembno prispeva k prizadevanjem Komisije za krepitev demokracije in premostitev delitev v družbi. Po njegovem mnenju je najboljši način za obravnavanje polarizacije okrepitev vloge Evropejcev, da se bodo počutili zastopane: „Če to dosežemo, bomo uspešno povezali naše skupnosti, družbe in Unijo. Ne glede na to, kako ukrepamo, vemo, da bo sodelovanje organizacij civilne družbe še naprej ključnega pomena.“

Nova strategija EU za civilno družbo, napovedana v delovnem programu Komisije za leto 2025, bo podpirala, ščitila in opolnomočila organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic.

Med plenarno razpravo so bile predstavljene tudi ključne ugotovitve tedna civilne družbe EESO 2025, ki je potekal pod geslom Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Med govorniki so bili Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine, ki je predstavila ključne pozive s tega tedna, prejemnik nagrade za civilno družbo Richard Vaško iz Slovaškega debatnega društva in mladinska aktivistva Kristýna Bulvasová, ki je predstavila glavna priporočila z letnega mladinskega dogodka EESO Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS).(ll)

Antonio García Del Riego, član skupine delodajalcev EESO

Evropa se nahaja v kritičnem obdobju, saj se sooča z zgodovinskimi izzivi, od zelenega prehoda do vojne na svojem pragu in vse večje svetovne konkurence. Za rešitev teh izzivov ne bodo dovolj zgolj politične deklaracije, temveč bodo za to potrebna sredstva ter zmogljivosti za njihovo mobilizacijo, usmerjanje in povečanje. Potrebujemo torej trden, konkurenčen in avtonomen finančni sistem, ki ga žal nimamo.

Finance so ožilje vseh sodobnih gospodarstev. Za nove tovarne, električna vozila, širitev bolnišnic ali zagonska podjetja na področju čistih tehnologij potrebujemo nekoga, ki si jih bo upal financirati. V Evropi so to pogosto banke. Rast, naložbe in izvoz MSP, tj. 99 % podjetij v EU, so v veliki meri odvisni od bančnih posojil. Vendar obstaja tveganje, da bodo prav institucije, ki so osrednjega pomena za naš finančni sistem, s trga izrinili konkurenti in da bodo prekomerno regulirane.

V Evropi se pogosto govori o strateški avtonomiji na področju energije, obrambe in digitalne infrastrukture, redko pa o finančni avtonomiji, čeprav bi se moralo.

Danes več kot 60 % investicijskega bančništva v Evropi obvladujejo samo štiri ameriške banke. Prihodnja pravila Basel IV se bodo v celoti uporabljala v EU, ne pa tudi v ZDA, Združenem kraljestvu ali na Japonskem. Evropske banke bodo zato v slabšem konkurenčnem položaju. Če želimo, da evropske banke financirajo dvojni prehod in podprejo strateške sektorje, morajo imeti enake konkurenčne pogoje.

Unija kapitalskih trgov naj ne bo zgolj prazna beseda, ampak pravi enotni trg za prihranke in naložbe. Zato pa potrebujemo pametno, sorazmerno in ustrezno zakonodajo za zaščito stabilnosti in potrošnikov, pa tudi za spodbujanje rasti in konkurenčnosti. To zajema:

• sorazmernost,
• tehnološko nevtralnost in
• pravila, usmerjena v rezultate.

Evropa si ne more privoščiti, da bi bila naivna. V svetu, ki ga vse bolj oblikujejo politika moči in gospodarski bloki, finančna moč pomeni suverenost. Združene države in Kitajska to vedo. Tudi mi bi morali.