Naš posebni gost je trikratni dobitnik zlate medalje na olimpijskih igrah in nekdanji grški dvigalec uteži Pyrros Dimas, ki nam je povedal, na kaj se osredotoča pri gledanju olimpijskih iger. Čeprav so se olimpijske igre že večkrat spremenile, so olimpijska načela in čustva tekmujočih športnikov še vedno ista.
Naš posebni gost je trikratni dobitnik zlate medalje na olimpijskih igrah in nekdanji grški dvigalec uteži Pyrros Dimas, ki nam je povedal, na kaj se osredotoča pri gledanju olimpijskih iger. Čeprav so se olimpijske igre že večkrat spremenile, so olimpijska načela in čustva tekmujočih športnikov še vedno ista.
G. Dimas je podpredsednik Mednarodne zveze za dvigovanje uteži in mentor ameriške ekipe. Osvojil je tri olimpijske zlate medalje in eno bronasto medaljo. Bil je tudi poslanec grškega parlamenta in predsednik grške zveze za dvigovanje uteži.
Ali ste pripravljeni začeti potovanje, na katerem boste lahko postali bolj obveščeni, angažirani in aktivni evropski državljani? Ne glede na to, ali ste študent, mlad strokovnjak ali aktivni član skupnosti, evropski potni list za demokracijo, ki ga je pripravil EESO, vam lahko pomaga izkoristiti ves potencial vaših državljanskih pravic.
Ali ste pripravljeni začeti potovanje, na katerem boste lahko postali bolj obveščeni, angažirani in aktivni evropski državljani? Ne glede na to, ali ste študent, mlad strokovnjak ali aktivni član skupnosti, evropski potni list za demokracijo, ki ga je pripravil EESO, vam lahko pomaga izkoristiti ves potencial vaših državljanskih pravic.
Vsebuje dejstva, informacije in navodila o vseh vidikih sodobne evropske demokracije, vključno s pregledom instrumentov za udeležbo in podrobnim priročnikom o evropski državljanski pobudi.
Vas zanima nova izdaja (2023–2024) brošure o evropskem potnem listu za demokracijo? Pišite nam in poslali vam jo bomo – zdaj je na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU.
Na spletu si lahko ogledate tudi interaktivno različico v angleščini, francoščini in nemščini (postopno bomo dodajali druge jezike), in stopite v svet, kjer vaš glas resnično šteje! (ep)
V zadnjem času različne dogodke radi označujemo kot prelomne trenutke stoletja, zato je ta izraz prevečkrat uporabljen. Toda zdaj, tik pred oblikovanjem nove Evropske komisije, gotovo lahko trdimo, da je čas prelomen: skrajna desnica je v vzponu in na celini se širi nezadovoljstvo, vojna v Ukrajini še vedno divja, vojna v Gazi pa bi se lahko sprevrgla v odprt regionalni spopad.
V zadnjem času različne dogodke radi označujemo kot prelomne trenutke stoletja, zato je ta izraz prevečkrat uporabljen. Toda zdaj, tik pred oblikovanjem nove Evropske komisije, gotovo lahko trdimo, da je čas prelomen: skrajna desnica je v vzponu in na celini se širi nezadovoljstvo, vojna v Ukrajini še vedno divja, vojna v Gazi pa bi se lahko sprevrgla v odprt regionalni spopad.
Na drugi strani Atlantika kocka še ni padla, a tarife še vedno naraščajo in trgovinske vojne s Kitajsko ravno tako še ni konec. To bo neizogibno povzročilo pretrese v dobavnih verigah in vplivalo na potrošniške cene, kar bo na koncu najbolj občutilo prebivalstvo.
Spomladi sta se Evropski parlament in Svet EU dogovorila o novih varčevalnih ukrepih za EU in „varčne“ države članice še naprej blokirajo uvedbo dodatnih lastnih sredstev ali najem kreditov. EU je vse bolj pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb, družbenih nemirov, ekstremizma, fašizma, diskreditiranja demokracije in naraščajočega avtoritarizma, ki bi morali – skupaj z grožnjo jedrskega uničenja in odprte vojne na njenih mejah – voditelje EU spodbuditi, da opustijo svojo kratkovidnost in zgladijo notranje spore. Vsaka politika, ki zanemarja neenakost in pravičnost ali ju obravnava le na papirju, je usojena na propad. Državljani so siti dobronamernih govorov in besed, ki se ponavljajo, zaradi katerih njihovo življenje ni nič manj negotovo in ki jim ne pomagajo preživeti iz meseca v mesec. Njihova delovna mesta še vedno izginjajo, prihodek pa je vse manjši. Skrajni desni populizem izkorišča takšne razmere in se izogiba temeljnim vprašanjem, saj za vse krivi priseljence.
Brez socialne pravičnosti ne bo stabilnosti in zanesljivih partnerjev v nobeni državi članici. Brez tega pa tudi ne bo enotnosti, ki jo EU potrebuje za soočenje s sedanjimi izzivi. Naj bo socialni napredek gonilo novega zakonodajnega obdobja EU, ki nas bo povezovalo.
Srečo imam. Olimpijske igre v Parizu so deveta olimpijada, ki sem se je udeležil; prva je bila leta 1992 v Barceloni. Na štirih sem sodeloval kot športnik, ki je dosegel zmagovalne stopničke. Preostalih pet sem doživel na najrazličnejše načine: kot gledalec, kot član Mednarodne zveze za dvigovanje uteži in kot trener reprezentance Združenih držav Amerike.
Srečo imam. Olimpijske igre v Parizu so deveta olimpijada, ki sem se je udeležil; prva je bila leta 1992 v Barceloni. Na štirih sem sodeloval kot športnik, ki je dosegel zmagovalne stopničke. Preostalih pet sem doživel na najrazličnejše načine: kot gledalec, kot član Mednarodne zveze za dvigovanje uteži in kot trener reprezentance Združenih držav Amerike. V teh desetletjih prisotnosti v olimpijskih krogih sem bil priča številnim spremembam. Poleg krajev, ki jih gostijo, se je pri olimpijskih igrah spremenilo še marsikaj drugega. Z razvojem televizijskih prenosov so se gledalci lahko bolj približali športnikom – in zdaj lahko na njihovih obrazih vidijo, kaj doživljajo. Uvedba novih športov v olimpijski program je pritegnila mlado občinstvo in nas seznanila s disciplinami, za katere prej še nismo slišali. Koncept varnosti pa nas vse hkrati opominja, da živimo v nepredvidljivem svetu in v nemirnih časih.
Tako se na olimpijskih igrah vse spreminja. Vse, razen načel olimpizma in sanj sodelujočih športnikov. V današnjem svetu so olimpijski ideali pomembnejši kot kdaj koli prej. Poleg tega je olimpijski svet pogosto zelo napreden. Koncepti, kot so vključevanje, sprejemanje raznolikosti in skladno sobivanje, so preželi olimpijski duh že pred desetletji, veliko prej, kot so družbe začele o tem razpravljati. Vendar se moram kot športnik in olimpijec, ki pozna bolečino, ki jo povzroča sodelovanje v tekmovalnem športu na tako visoki ravni, osredotočiti predvsem na športnike. Za mnoge od teh mladih so olimpijske igre glavni cilj njihovega življenja – nekaj, kar mu daje pomen in vodi njihove sanje. Osebno in iz tega razloga me pri spremljanju olimpijskih iger ne zanimajo toliko tabele z rezultati in uvrstitve. Pomemben mi je izraz na obrazu športnikov. Njihovo veselje ali žalost. Njihove solze in vzkliki zmagoslavja. Gre za ljudi, ki se borijo, da bi presegli sami sebe.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Delovna mesta prihodnosti bodo zahtevala znanje in spretnosti za zeleni in digitalni dogovor ter za obvladovanje demografskih sprememb. Kako poskrbeti, da bodo naložbe v usposabljanje in preusposabljanje koristile tudi najbolj ranljivim? Kakšne so trenutno razlike na tem področju in kako so povezane z revščino?
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Delovna mesta prihodnosti bodo zahtevala znanje in spretnosti za zeleni in digitalni dogovor ter za obvladovanje demografskih sprememb. Kako poskrbeti, da bodo naložbe v usposabljanje in preusposabljanje koristile tudi najbolj ranljivim? Kakšne so trenutno razlike na tem področju in kako so povezane z revščino?
To so vprašanja, ki jih je 10. julija v okviru tematske razprave preučevala skupina organizacij civilne družbe v EESO. Razprava je bila tudi začetek nove študije EESO z naslovomKako odpraviti pomanjkanje znanja in spretnosti med najbolj ranljivimi? Študijo je naročil EESO na prošnjo skupine v povezavi z evropskim letom spretnosti 2023. V njej je preučena nova zasnova pomanjkanja znanja in spretnosti, predlagana je njena opredelitev in analizirani so možni vzroki ter rešitve, kar utira pot nadaljnjim raziskavam o tej temi. Ena od ugotovitev iz študije je, da imajo organizacije civilne družbe edinstveno vlogo pri opredeljevanju ranljivih posameznikov, ki potrebujejo izpopolnjevanje, in njihovi podpori. Tesno bi morale sodelovati z lokalnimi skupnostmi in oblastmi, mobilizirati njihove mreže in poskrbeti, da v izobraževanju in pri pridobivanju novega znanja nihče ne bo prezrt.
V razpravi sta med drugimi sodelovali Juliana Wahlgren, direktorica Evropske mreže za boj proti revščini (EAPN), ki je spregovorila o dejavnikih, ki vplivajo na dostop do znanja in spretnosti, ter Agnieszka Maj, raziskovalka v Centru za družbene in gospodarske raziskave (CASE), ki je izvedel študijo.
Celoten članek o tematski razpravi in intervju z avtorji sta na voljo na spletni strani dogodka.
Skupina delodajalcev je čestitala predsednici Komisije Ursuli von der Leyen za julijsko ponovno izvolitev. Pozdravila je tudi njene politične usmeritve, v katerih se konkurenčnosti priznava enak pomen, kot ga imajo podnebne spremembe in varnost, kar je pomemben premik v obravnavanju upada konkurenčnosti.
Skupina delodajalcev je čestitala predsednici Komisije Ursuli von der Leyen za julijsko ponovno izvolitev. Pozdravila je tudi njene politične usmeritve, v katerih se konkurenčnosti priznava enak pomen, kot ga imajo podnebne spremembe in varnost, kar je pomemben premik v obravnavanju upada konkurenčnosti.
Konkurenčnost in blaginja sta končno ključni prednostni nalogi. Cilj novega evropskega načrta za blaginjo je olajšati poslovanje v Evropi, poglobiti enotni trg in povečati produktivnost s prebojnimi tehnologijami. Zlasti pozdravljamo poudarek na olajšanju poslovanja podjetij z zmanjšanjem upravnih bremen, poenostavitvijo izvajanja in imenovanjem podpredsednika, pristojnega za usklajevanje na tem področju.
Skupina delodajalcev v EESO že dolgo poziva k temu pristopu, kar je poudarila tudi v svojih prednostnih nalogah Spodbujanje blaginje za vse: agenda EU za konkurenčnost, in se veseli sodelovanja pri usklajevanju izvajanja z dejanskimi razmerami. Konkurenčnost EU je že nekaj časa resno ogrožena. Čeprav je Evropa še vedno ena najbolj inovativnih, varnih in uspešnih regij, zaostaja za ZDA in vse bolj tudi za Kitajsko pri različnih ključnih merilih, kot je rast BDP na prebivalca, v kateri so ZDA v zadnjem desetletju uspešnejše od Evrope. Konkretni opozorilni znaki tega trenda so število patentov na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter višina neposrednih tujih naložb.
Zato zlasti pozdravljamo naslednje prednostne naloge v političnih usmeritvah naslednje Komisije:
prenovljeno preverjanje konkurenčnosti in medinstitucionalni sporazum o poenostavitvi in boljši pripravi zakonodaje,
močna spodbuditev naložb z evropsko unijo prihrankov in naložb,
povečanje porabe za raziskave, da bi se osredotočili na strateške prednostne naloge, prelomne raziskave in znanstveno odličnost,
vzpostavitev novega pravnega statusa na ravni EU v pomoč inovativnim podjetjem pri rasti,
dogovor o čisti industriji za naložbe v infrastrukturo in industrijo, znižanje cen energije in podporo podjetjem pri njihovih prizadevanjih za okolju prijazno poslovanje.
Športne vrednote so večne: združujejo ljudi in države
Drage bralke in bralci,
EESO je s pobudo Skupaj močnejši za športne vrednote podprl vrednote olimpijskih iger leta 2024 v Parizu z vidika civilne družbe. S to pobudo je izpostavil svoje delo, pri čemer vedno promovira šport kot pozitivno silo za spodbujanje zdravih vrednot v celotni družbi.
Športne vrednote so večne: združujejo ljudi in države
Drage bralke in bralci,
EESO je s pobudo Skupaj močnejši za športne vrednote podprl vrednote olimpijskih iger leta 2024 v Parizu z vidika civilne družbe. S to pobudo je izpostavil svoje delo, pri čemer vedno promovira šport kot pozitivno silo za spodbujanje zdravih vrednot v celotni družbi.
Tokrat želi simbolično izpostaviti idejo premirja, ki je bila prvič uvedena na olimpijskih igrah v antični Grčiji že v devetem stoletju. Premirje ali grško ekecheiria je bilo med igrami obdobje miru med vojskujočimi se mestnimi državami, da bi športnikom in gledalcem omogočili varno sodelovanje pri igrah.
Glede na trenutno krhko geopolitično okolje s konflikti in političnimi pretresi v Evropi in drugod po svetu je ideja o premirju še posebej aktualna.
Poleg tega želi EESO podpreti športne vrednote, ki ostajajo brezčasne. Kot je dejal Nelson Mandela, lahko šport ustvari upanje tam, kjer je nekoč vladal obup. Vrednote, ki jih zagovarjamo, imajo moč spremeniti svet ter združiti ljudi in države na način, ki prinaša mir in sožitje in kjer prevladujeta spoštovanje in prijateljstvo.
V zvezi s tem smo začeli kratko kampanjo, ki odraža tri prvotne vrednote odličnosti, spoštovanja in prijateljstva, ki so se z leti razvijale in vključujejo tudi invalide.
Organizirana civilna družba se zavzema za oblikovanje mirnega in boljšega sveta z izobraževanjem mladih prek športa brez vsakršne diskriminacije, kar zahteva medsebojno razumevanje v duhu prijateljstva, solidarnosti in poštene igre.
EESO je od začetka pariških iger na svoji spletni strani in na platformah družbenih medijev objavljal članke, slike, video sporočila in izjave svojih članov. Kampanja se je nadaljevala med praolimpijskimi igrami, pri čemer je bilo poudarjeno, da to veliko praznovanje športa močno vpliva na družbo, saj odraža odločna sporočila o enakih možnostih in enaki obravnavi.
Športne vrednote na pariških igrah močno odražajo evropske vrednote svobode, miru, raznolikosti in vključevanja. Te vrednote bi morale biti vodilna načela v našem vsakdanjem življenju, kjer bi bilo treba razlike in konflikte obravnavati z dialogom in ob vzajemnem spoštovanju.
EESO, dom organizirane civilne družbe, se od nekdaj zavzema za te vrednote in za bolj vključujočo, pravično in povezano družbo, ki zagotavlja enake možnosti in dejavno udeležbo vseh svojih članov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor se je v sodelovanju z Odborom regij dogovoril, da stavbo Van Maerlant (VMA) vključi v letošnjedneve kulturne dediščine, ki jih je 14. in 15. septembra organiziralUrban Bruselj.
Evropski ekonomsko-socialni odbor se je v sodelovanju z Odborom regij dogovoril, da stavbo Van Maerlant (VMA) vključi v letošnjedneve kulturne dediščine, ki jih je 14. in 15. septembra organiziralUrban Bruselj.
Obiskovalcem so bili na voljo vodeni ogledi stavbe, pri čemer so se lahko povzpeli po okroglih marmornih stopnicah, odkrili ohranjeno arhitekturo iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, popolnoma prenovljeno in moderno četrto nadstropje z inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami ter najbolj prepoznaven del stavbe – dvonadstropni most čez cesto Belliard z znanim kipom Ariadnina nit, ki ga je leta 1991 izdelal belgijski kipar Jean-Paul Laenen.
Dnevi kulturne dediščine v Bruslju (Journées du Patrimoine/Open Monumentendagen) so vsakoletni dogodek, ki obeležuje bogato zgodovino art nouveauja v mestu. Prebivalci in turisti lahko tako obiščejo različne stavbe v prestolnici, zlasti tiste, ki so običajno zaprte za javnost.
