Mladi Ukrajinci, ki ob vsakodnevnem bombardiranju razmišljajo predvsem o preživetju, si ne morejo privoščiti, da bi razmišljali o daljni prihodnosti, pravi 18-letna ukrajinska aktivistka Jevheniia Senyk, udeleženka dogodka Vaša Evropa vaš glas 2025. Povedala nam je, kako je vojna prizadela mladinske organizacije v njeni državi in zakaj je zanje pomembno, da imajo glas na evropskem prizorišču.
Mladi Ukrajinci, ki ob vsakodnevnem bombardiranju razmišljajo predvsem o preživetju, si ne morejo privoščiti, da bi razmišljali o daljni prihodnosti, pravi 18-letna ukrajinska aktivistka Jevheniia Senyk, udeleženka dogodka Vaša Evropa vaš glas 2025. Povedala nam je, kako je vojna prizadela mladinske organizacije v njeni državi in zakaj je zanje pomembno, da imajo glas na evropskem prizorišču.
Kako je vojna v Ukrajini zadnjih treh letih prizadela vašo organizacijo in kako so se spremenile vaše dejavnosti?
Glavni cilj naše Platforme SD, ki je bila ustanovljena leta 2013, je zaščititi vrednote, kot so svoboda, solidarnost, enakost in pravičnost, saj verjamemo, da so to najpomembnejše vrednote za progresivno prihodnost v Ukrajini. Imamo tudi veliko podružnic v tujini, da bi ohranili angažiranost mladih iz Ukrajine, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.
Vojna je predvsem vplivala na delo regionalnih podružnic, ker jih imamo veliko na primer v Odesi in Zaporožju, ki sta zelo blizu frontnim območjem in ljudje tam vsak dan doživljajo bombardiranje. Težko razmišljajo o organizaciji dogodkov, ko je njihov glavni cilj preživeti. Vsakodnevno bombardiranje vpliva na mlade po vsej državi, ker si ne morejo privoščiti, da bi razmišljali o daljni prihodnosti, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri ali celo kaj se bo zgodilo v naslednjih dveh urah.
Poleg tega so zaradi vojne v Ukrajini nestabilne finančne razmere, zato je premalo delovnih mest za mlade. Mladi morajo najti zaposlitev, hkrati pa si prizadevajo za izobraževanje in sodelovanje v mladinskih organizacijah, kar ni lahko.
Po obsežni invaziji so se številni mladi začeli boriti proti ruski agresiji z orožjem v svojih rokah namesto prek mladinskih svetov ali mladinskih organizacij. Zato mladi nimajo političnih izkušenj. V prihodnosti bo težko zagotoviti, da bodo lahko vsi ustrezno sodelovali v politiki.
Na platformi SD nudimo brezplačno, neformalno politično izobraževanje, da bi mlade ozaveščali o tem, kako lahko vplivajo na politiko na regionalni in nacionalni ravni.
Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da se mladinske organizacije oziroma predstavniki teh organizacij udeležujejo dogodkov, kot je Vaša Evropa, vaš glas?
Ti mednarodni dogodki Ukrajincem predvsem kažejo, da Evropa ni pozabila na nas. Za nas je pomembno, da smo tukaj, da imamo glas, da se pozanimamo o izkušnjah drugih udeležencev in da se vrnemo v domovino z novimi idejami.
To tudi kaže, da smo sposobni in odločeni, da postanemo del Evropske unije, kajti če smo tu, nam lahko evropska mladina prisluhne in mi lahko prisluhnemo njim. Povezuje nas neke vrste partnerstvo.
Kakšno podporo in pomoč po vašem mnenju potrebujejo mladi, da bi jih spodbudili, da ostanejo vključeni v mladinsko delo in mladinski aktivizem?
Mislim, da je zelo pomembno, da Evropska unija prisluhne ukrajinski mladini. Če nam bo Evropska unija še naprej omogočala besedo pri oblikovanju politike EU, bomo prišli do skupnih zaključkov, ki bodo v prid obema stranema, ker smo del Evrope, zato je potrebno strinjanje na vseh področjih politike. Če bo Evropska unija še naprej finančno podpirala ukrajinsko mladino pri udeležbi na dogodkih, kot je ta, bo to pripomoglo k ohranjanju njene politične angažiranosti, saj finančno breme ne bo predstavljalo tako velike ovire za udeležbo.
Yevheniia Senyk je mladinska aktivistka pri Platformi SD, članski organizaciji ukrajinskega Nacionalnega mladinskega sveta. Je študentka mednarodnih odnosov na Narodni politehnični univerzi v Lvovu.
V odgovor na pobudo predsednice Ursule von der Leyen za evropski pakt za oceane je Evropski ekonomsko-socialni odbor pripravil nekaj temeljnih priporočil za spodbuditev obsežnega in uravnoteženega pristopa k upravljanju oceanov. Jedro njegove vizije so skrb za zdrave in produktivne oceane, spodbujanje modrega gospodarstva EU, krepitev pomorskih raziskav in inovacij ter ohranjanje morskih ekosistemov za prihodnje generacije.
V odgovor na pobudo predsednice Ursule von der Leyen za evropski pakt za oceane je Evropski ekonomsko-socialni odbor pripravil nekaj temeljnih priporočil za spodbuditev obsežnega in uravnoteženega pristopa k upravljanju oceanov. Jedro njegove vizije so skrb za zdrave in produktivne oceane, spodbujanje modrega gospodarstva EU, krepitev pomorskih raziskav in inovacij ter ohranjanje morskih ekosistemov za prihodnje generacije.
Sprostitev potencialna modrega gospodarstva
EESO poudarja, da je nujno razviti trdno in konkurenčno modro gospodarstvo. To vključuje poenostavitev regulativnih okvirov, zagotavljanje strateške avtonomije, spodbujanje inovacij ter napredek pri razogljičenju.
Za cvetočo prihodnost pomorske industrije se EESO zavzema za nujne naložbe v e-goriva, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju in inovativne pomorske tehnologije. Poleg tega bo oblikovanje močnega pomorskega grozda z jasnimi cilji glede trajnostnosti Evropi pomagalo ohraniti vodilno vlogo v pomorski industriji. Zato je treba ustanoviti industrijsko zavezništvo za vrednostne verige modrega gospodarstva in okrepiti strategijo EU za pomorsko varnost.
Poleg naštetega EESO priporoča tudi oceno sedanjih politik, kot je skupna ribiška politika. Trajnostno ribolov bi bilo treba nenehno podpirati in zmanjšati odvisnost od uvoza morske hrane, za katerega bi morali veljati enaki socialni in okoljski standardi. EESO Evropsko komisijo še poziva, naj do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za „modro hrano“.
Izboljšanje znanja o morju, raziskav in inovacij
EESO poziva k večjemu financiranju pomorskih raziskav in inovacij ter poudarja, da sta potrebna timsko znanstveno delo na globalni ravni in boljša tehnologija v pomorskem sektorju. V ta namen predlaga oblikovanje vozlišč modrega gospodarstva in ustanovitev opazovalne skupine EU za oceane.
Spodbujanje naložb in financiranje za trajnostne oceane
EESO poudarja, da je treba mobilizirati obsežno javno in zasebno financiranje za podporo cilju trajnostnega razvoja št. 14 (življenje v vodi). V ta namen bi bilo treba v okviru programov financiranja EU, kot je Obzorje Evropa, uvesti namenske proračunske postavke za projekte, povezane z oceani. Tudi za Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) bi bilo treba nameniti več sredstev, da bi z njim lahko podprli konkurenčne in razogljičene sektorje.
Socialno vključujoč in pravičen prehod
V odpornem pomorskem gospodarstvu morajo biti delavci pravično obravnavani. EESO priporoča ukrepe za odpravo pomanjkanja delovne sile, spodbujanje generacijske pomladitve in omogočanje poklicnega usposabljanja. Uvedeni bi morali biti obsežni sistemi socialne podpore za zaščito delavcev, zlasti če ne morejo prevzeti novih funkcij, ki nastajajo zaradi tehnoloških sprememb.
Zdravi in odporni oceani
Naši oceani so ogroženi na mnoge načine: zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja, plastike in človekovega ravnanja. Zato EESO poziva k večjim prizadevanjem za obnovo in zaščito morij ter k trajnostnemu ohranjanju v skladu z globalnimi zavezami glede biotske raznovrstnosti. Doseči dobro okoljsko stanje je ključno tudi za gospodarsko stabilnost in odpornost proti podnebnim spremembam. Poleg tega so nujno potrebni naložbe v zeleno infrastrukturo, zmanjšanje onesnaževanja in evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, hkrati pa je treba okrepiti vodilno vlogo EU v svetovnem pomorskem upravljanju.
Obsežen okvir upravljanja oceanov
Za večjo gospodarsko blaginjo ob sočasnem spoštovanju omejitev našega planeta EESO poziva k regionalnemu sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, da bi bile politike usklajene. Zavzema se tudi za boljše mednarodne sporazume, trdnejšo oceansko diplomacijo EU in posebne delovne skupine v institucijah EU za pomorske teme.
Priporoča tudi izboljšanje pomorskega prostorskega načrtovanja, da se uravnotežijo različni interesi, na primer širjenje pridobivanja energije iz odobalnih virov, ki ga je treba uskladiti z ribolovom in akvakulturo. Cilj je spodbuditi soobstoj in trajnostnost, hkrati pa poskrbeti, da bodo tradicionalne ribiške skupnosti preživele in bodo vključene v odločanje.
Sedemnajstletni študent Adam Mokhtari je bil eden od irskih predstavnikov na konferenci Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS), ki je marca v Bruslju potekala na temo „Glas dajemo mladim“. Priporočila konference je pozneje predstavil na tednu civilne družbe EESO, kjer je govoril na dogodku z naslovomNačrtovanje prihodnosti Evrope – ponovno povezovanje polariziranih družb z učenjem v skupnosti in državljansko vzgojo. Adam je opisal, kaj mu je všeč pri pobudi YEYS, in je z nami delil svojo osebno zgodbo o tem, zakaj si želi Evrope, v kateri se vsi počutijo vključene.
Sedemnajstletni študent Adam Mokhtari je bil eden od irskih predstavnikov na konferenci Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS), ki je marca v Bruslju potekala na temo „Glas dajemo mladim“. Priporočila konference je pozneje predstavil na tednu civilne družbe EESO, kjer je govoril na dogodku z naslovomNačrtovanje prihodnosti Evrope – ponovno povezovanje polariziranih družb z učenjem v skupnosti in državljansko vzgojo. Adam je opisal, kaj mu je všeč pri pobudi YEYS, in je z nami delil svojo osebno zgodbo o tem, zakaj si želi Evrope, v kateri se vsi počutijo vključene.
Avtor: Adam Mokhtari
Pozdravljeni, moje ime je Adam Mokhtari. Imel sem neverjetno izkušnjo, ko sem zastopal Irsko na konferenci Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS) 2025. Na njej se je zbralo okoli 90 mladih iz vse Evrope, da bi izmenjali ideje in oblikovali prihodnost.
Najbolj mi je bilo všeč delo v skupinah, kjer smo razpravljali o pomembnih vprašanjih in sprejemali odločitve. Zelo mi je bila všeč tudi dejavnost, pri kateri smo izmenično bili poslušalci, govorci in opazovalci ter razpravljali o tem, kaj Evropa osebno pomeni za vsakega od nas. Vsak je imel na voljo sedem minut za svoj govor, tako da se je slišal glas vsakega posameznika.
Na koncu smo se dogovorili o petih ključnih priporočilih. Med njimi so preglednejše delovanje vlad, ki vključuje mlade, poučevanje aktivnega državljanstva v šolah, zagotavljanje enakosti za vse, omogočanje mladim, da imajo dejansko besedo v politiki, in oblikovanje trdnega akcijskega načrta za podnebne spremembe.
V čast mi je bilo zastopati vse udeležence konference YEYS na tednu civilne družbe EESO in z oblikovalci politik deliti naša priporočila. Videl sem, da so glasovi mladih pomembni!
Moč izobraževanja
Izobraževanje ima izredno pomembno vlogo pri vključevanju mladih v demokracijo. Uči nas kritičnega razmišljanja, prepoznavanja lažnih novic in ukrepanja. Brez podpore šole ne bi imel te priložnosti, sedaj pa želim k sodelovanju spodbuditi tudi druge.
Predsednik EESO Oliver Röpke in koordinatorka EU za mlade Biliana Sirakova sta na konferenci YEYS prisluhnila našim idejam in nas spodbudila, naj si še naprej prizadevamo za spremembe.
Moja zgodba in zakaj je vključevanje pomembno
Rodil sem se na Irskem, potem ko sta se moja starša tja preselili konec 90. let. Ko sta prispela, sta bila od Ircev deležna ljubezni in spoštovanja. Mama in oče sta mi povedala, da je bilo v tistem obdobju na Irskem zelo malo raznolikosti, vendar sta kljub temu v 90. letih zelo lepo živela.
Sem Irec in Evropejec in sem alžirskega porekla. Čeprav se včasih počutim drugačnega od drugih, se večino časa počutim kot vsi drugi. Veliko sem se naučil iz različnih kultur in mislim, da je zaradi tega življenje boljše. Če bi bili vsi enaki, bi bilo dolgočasno. Gre za sprejemanje razlik in razumevanje drugih.
Žal se nekateri migranti in mladi danes soočajo z diskriminacijo, sovraštvom in nepravično obravnavo, k čemur morda spodbujajo tudi družbeni mediji. To je treba spremeniti. Zelo me ražalosti, ko to vidim. Nekateri priseljenci na Irskem se sedaj soočajo s slabimi razmerami, živijo na ulicah in so obravnavani kot problem. Ni jim lahko, kar je zelo žalostno.
Imam srečo, da obiskujem šole, kjer se počutimo vključene, vendar vsi mladi nimajo takšne izkušnje. Poskrbeti moramo, da bodo vsi mladi občutili sprejemanje in pripadnost ter da ne bodo deležni zapostavljenosti ali odrinjenosti od družbe.
Gradimo boljšo prihodnost
Da bi Irska in Evropska unija postali bolj vključujoči, potrebujemo ustreznejše izobraževanje o različnih kulturah in o tem, kaj EU počne za nas. To bo pomagalo pri razumevanju in izboljšanju vključevanja.
Potrebujemo dogodke v skupnostih, ki bodo ljudi povezali in jim omogočili pozitivne medsebojne stike. Več mladih je treba vključiti v odločanje na lokalni ravni, tudi v mladinskih klubih, športnih društvih, šolah ali na ravni EU. Tako se bodo počutili udeležene pri stvareh, ki so zanje pomembne. Mladim pokažite, na kakšen način se lahko udejstvujejo.
Potrebujemo podporo EU, da bi vključevanje postalo prednostna naloga. Lepo je bilo slišati, da je to že prednostna naloga EESO.
Kaj želim za Evropo
Mnogi mladi ne vedo veliko o tem, kaj EU počne zanje, zato bi nam morala EU bolj pomagati pri vključevanju v politiko in volitve.
Želim si združeno, pravično in prijazno Evropo, v kateri se bodo vsi počutili vključene, ne glede na svoje poreklo.
Pobuda YEYS mi je pokazala, da lahko mladi nekaj spremenimo. Tudi če vse naše ideje niso takoj sprejete, so vsaj slišane. Kot irski mladenič z alžirskim poreklom čutim, da je moj glas pomemben, in želim, da imajo tudi drugi enake priložnosti.
Izobraževanje lahko pomaga pri zbliževanju ljudi in boju proti diskriminaciji ter daje mladim glas. To izkušnjo bom prenesel domov in k sodelovanju spodbudil tudi druge. Prihodnost Evrope je v naših rokah! To je naša Evropa in v njej imamo svoj glas!
Adam Mokhtari je 17-letni študent z Irske. Obiskuje srednjo šolo Bremore Educate Together v Balbrigganu blizu Dublina. Zelo se zavzema za EU in prizadevanja, da bi družbe postale bolj vključujoče in uspešne. Sodeloval je na konferenci YEYS 2025 in bil predstavnik YEYS na letošnjem tednu civilne družbe.
Premostitev razlik: kako se lahko civilna družba bori proti škodljivi polarizaciji
V času, ko se naše družbe soočajo z vse večjo polarizacijo in upadom zaupanja v demokratične institucije, mora civilna družba odigrati svojo vlogo. Polarizacija sama po sebi ni vedno negativna, saj različna stališča krepijo demokratično razpravo. Kadar pa vodi v sovražnost, dezinformacije in delitve, ogroža same temelje naših demokracij.
Premostitev razlik: kako se lahko civilna družba bori proti škodljivi polarizaciji
V času, ko se naše družbe soočajo z vse večjo polarizacijo in upadom zaupanja v demokratične institucije, mora civilna družba odigrati svojo vlogo. Polarizacija sama po sebi ni vedno negativna, saj različna stališča krepijo demokratično razpravo. Kadar pa vodi v sovražnost, dezinformacije in delitve, ogroža same temelje naših demokracij.
V letošnjem tednu civilne družbe smo se seznanili z izjemnimi primeri pobud za proti škodljivi polarizaciji. Ob podelitvi nagrade EESO za civilno družbo so bile izpostavljene organizacije, ki se ukvarjajo z medijsko pismenostjo, preprečevanjem dezinformacij in spodbujanjem medgeneracijskega dialoga. To so vrste projektov, ki jih je treba podpreti, če želimo zgraditi odporne in kohezivne družbe.
V Evropi smo priča vse večji razdrobljenosti družbe. Med številnimi izzivi so gospodarske neenakosti, socialna izključenost, digitalne dezinformacije in politični ekstremizem. Nedavni vzpon populističnih gibanj po Evropi, zmanjševanje pluralnosti medijev in upadanje zaupanja v institucije kažejo, kako polarizacija spodbuja nezadovoljstvo. Ti trendi slabijo demokratične strukture in spodkopavajo socialno kohezijo, zato v takšnih časih civilna družba ni le udeleženka v demokratičnem procesu, temveč tudi varuhinja njegove odpornosti.
Organizacije civilne družbe so že dolgo v ospredju boja za zaščito demokratičnih vrednot. Delujejo kot posredniki, ki zastopajo različna stališča, preprečujejo napačne informacije in spodbujajo informirane javne razprave. Nudijo platformo tistim, ki se ne počutijo slišani, in se zavzemajo za vključujoče politike, ki premoščajo razlike, ne pa jih poglabljajo. Civilna družba se z državljanskim udejstvovanjem, razpravami, ki temeljijo na dejstvih, in pobudami, ki spodbujajo strpnost, dejavno bori proti silam razdora.
EESO je trdno prepričan, da je krepitev sodelovanja in dialoga edini način za napredek. To vidimo pri svojem delu vsak dan - naši člani, ki zastopajo delodajalce, sindikate in nevladne organizacije, sodelujejo v robustnih razpravah, vendar vedno s ciljem najti skupne točke. Naša moč je v konsenzu in to je model, ki ga je treba razširiti po vsej Evropi.
Organizacijam civilne družbe je treba omogočiti, da v celoti odigrajo svojo vlogo pri odpravljanju polarizacije. To pomeni, da jim je treba nuditi dostop do finančnih sredstev, zaščititi njihovo sposobnost svobodnega delovanja in spodbujati okolje, v katerem je njihov prispevek k demokratičnemu življenju priznan in cenjen. Okrepiti je treba mehanizme sodelovanja, bodisi s posvetovanji z državljani, pobudami na lokalni ravni ali orodji posvetovalne demokracije, da se bodo ljudje počutili vključene v sprejemanje odločitev.
Prihodnost Evrope je odvisna od tega, ali se bodo njeni državljani počutili zastopane, angažirane in slišane. Civilna družba ni dodatek k demokraciji, temveč njena hrbtenica. V času, za katerega so značilne delitve, mora imeti na voljo orodja, priznanje in prostor, ki ga potrebuje za nadaljnje varovanje naših demokratičnih vrednot. S spodbujanjem dialoga, socialnega vključevanja in boja proti ekstremizmu je civilna družba tista sila, ki lahko polarizacijo spremeni iz vira konfliktov v gonilo konstruktivne razprave in družbenega napredka.
S skupnimi močmi poskrbimo, da delitev ne bo zaznamovala naše prihodnosti. Namesto tega zgradimo Evropo, v kateri bo raznolikost mnenj krepila našo enotnost in se bo s sodelovanjem ponovno vzpostavilo zaupanje, civilna družba pa bo vodilna pri premagovanju razlik.
Javierja Garata Péreza, poročevalca za mnenje EESO o priporočilih civilne družbe za evropski pakt za oceane, smo vprašali, kaj so najpomembnejša priporočila EESO za pobudo Evropske komisije, ki določa obsežno vizijo vseh politik, povezanih z oceani. Kakšni konkretni ukrepi so potrebni za zaščito oceanov pred uničenjem in onesnaževanjem ter za ohranitev njihove biotske raznovrstnosti? Katere so največje grožnje za dobro stanje oceanov in kakšne rešitve predlaga Odbor?
Javierja Garata Péreza, poročevalca za mnenje EESO o priporočilih civilne družbe za evropski pakt za oceane, smo vprašali, kaj so najpomembnejša priporočila EESO za pobudo Evropske komisije, ki določa obsežno vizijo vseh politik, povezanih z oceani. Kakšni konkretni ukrepi so potrebni za zaščito oceanov pred uničenjem in onesnaževanjem ter za ohranitev njihove biotske raznovrstnosti? Katere so največje grožnje za dobro stanje oceanov in kakšne rešitve predlaga Odbor?
Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti, pravi Bruno António, strokovnjak za mlade in glavni govornik na dogodku Vaša Evropa, vaš glas 2025. V pogovoru za EESO info je spregovoril o tem, kako okrepiti glas mladih in zakaj je ob porastu diskriminacije in ksenofobije v Evropi ključno, da se v okviru prihodnjih programov EU za mlade te še naprej uči o pomenu demokracije.
Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti, pravi Bruno António, strokovnjak za mlade in glavni govornik na dogodku Vaša Evropa, vaš glas 2025. V pogovoru za EESO info je spregovoril o tem, kako okrepiti glas mladih in zakaj je ob porastu diskriminacije in ksenofobije v Evropi ključno, da se v okviru prihodnjih programov EU za mlade te še naprej uči o pomenu demokracije.
1. Ali so mladi danes pasivni ali aktivni v političnem in družbenem življenju? Kako se lahko bolj vključijo v oblikovanje politik?
Različne študije kažejo, da mladim ni vseeno in da aktivno sodelujejo. Če politično udejstvovanje opredelimo kot poučenost o ključnih družbenih vprašanjih, je očitno, da se mladi trudijo za spremembe. Še posebej zanimivo je, kako se odločajo za sodelovanje. Ustaljeni načini so volitve, prostovoljsko delo v nevladnih organizacijah ali včlanitev v podmladke političnih strank. Danes se zdi, da so med mladimi manj priljubljeni, saj ti na oblikovanje javnih politik raje vplivajo s podpisovanjem peticij ali sodelovanjem na protestih in na druge inovativne načine. V mreži DYPALL raziskujemo ta orodja udeležbe, ki vključujejo posvetovanja, sodelovanje v lokalnih mladinskih svetih in druge oblike lokalnega dialoga z mladimi. Opažamo, da je med mladimi veliko zanimanja za sodelovanje, vendar večina uveljavljenih mehanizmov še vedno ni prijazna mladim niti nima prave teže.
2. Rezultati nedavnih evropskih in nacionalnih volitev kažejo, da je veliko mladih volilo desničarske stranke. Kaj je razlog za to in ali menite, da je to zaskrbljujoč trend, ki bi lahko ogrozil evropske vrednote, kot sta enakost in vključenost?
Višja podpora desničarskim strankam med mladimi je zaskrbljujoč trend. Menimo, da je posledica nezadovoljstva s prevladujočo politiko, globokega nezaupanja v politične institucije, želje po močni nacionalni identiteti ter strahu v zvezi z gospodarsko in socialno varnostjo. Razumeti moramo temeljne vzroke teh zaskrbljujočih volilnih trendov. Ta generacija odrašča v času nenehnih kriz in negotovosti glede prihodnosti. Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti. Algoritmi v družbenih medijih poudarjajo vsebino, ki razdvaja, in vplivajo na stališča.
Vse to povzroča negotovost glede prihodnosti. Glasovanje za populistične stranke je lahko po eni strani oblika protesta in splošnega nezadovoljstva, po drugi strani pa lahko odraža tudi željo po odločnosti oblasti, kar prinaša občutek varnosti. Vendar se je v preteklosti že pokazalo, da mladi pogosto izgubijo upanje in se počutijo izdane, ko populistične desničarske stranke pridejo na oblast. Ko spoznajo, da so jim pravice, svoboščine in druge pomembne vrednote odvzete ali postavljene pod vprašaj, je pogosto že prepozno.
Ta trend že ogroža naše evropske vrednote. To lahko vidimo ne le v političnem diskurzu, temveč tudi v vsakdanjem življenju ljudi v naših skupnostih, kjer ksenofobija ali diskriminacija do drugačnih postajata del normalnosti. Zato je bistveno, da programi EU za mlade tem še naprej pomagajo razumeti pomen demokracije, jo spoznavati in doživljati, hkrati pa jim pomagajo razvijati veščine, potrebne za krepitev odpornosti proti grožnjam, ki jih pomenijo protidemokratična gibanja.
3. Koliko mladi Evropejci vedo, kaj EU počne zanje? Kako jih spodbuditi k večjemu zanimanju za EU? Kako ocenjujete prizadevanja EU na področju komuniciranja?
Mirno lahko rečemo, da se mladi vsekakor bolje zavedajo, kaj EU počne zanje, kot starejše generacije. Programi, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in DiscoverEU, prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti evropski identiteti, zato jih je treba okrepiti in vsem mladim v Evropi omogočiti dostop do njih.
Toda ali se mladi resnično zavedajo, kaj jim Evropa omogoča? Po našem mnenju ne. Zmožnost EU, da vpliva na družbo, zlasti na mlade, mora biti še bolj vidna in bolje razumljena. Odločitve, ki jih sprejemajo institucije EU, imajo velik vpliv, to pa bi moralo mlade spodbuditi, da se bolj zanimajo za zadeve EU. Kako? Na misel mi prideta dve ideji: institucije EU morajo jasno sporočati, da odločitve na ravni EU neposredno vplivajo na življenja mladih. Prav tako bi morale razširiti programe, ki mladim ponujajo več priložnosti za spoznavanje, doživljanje in odkrivanje EU. S tem se lahko poveča občutek pripadnosti, empatije, povezanosti in prijateljstva med Evropejci.
Kljub precejšnjim prizadevanjem različnih institucij EU, da bi navezale stik z državljani, in kljub občutno kakovostnejšim kampanjam in orodjem ne moremo reči, da zadoščajo, saj so v praksi pogosto daleč od resničnega življenja mladih.
Čeprav je EU dosegla napredek na področju prisotnosti v družbenih medijih in pri kampanjah, namenjenih mladim, se je z njenimi sporočili še vedno težko poistovetiti, zlasti tistimi, ki so namenjena različnim skupinam mladih v naši družbi. Prizadevanja EU na področju komuniciranja je treba še naprej krepiti in strukturirati z vključevanjem novih metod ozaveščanja, na primer z najemanjem mladinskih nevladnih organizacij kot zastopnikov stališč mladih, razvojem decentraliziranih platform za ozaveščanje in pripravo kampanj zgodbarjenja, ki politike EU povezujejo z vsakodnevnimi izkušnjami. Pri tem je nujno preizkušati nove komunikacijske pristope in mlade neposredno vključevati v oblikovanje in izvajanje kampanj ter drugih komunikacijskih dejavnosti.
2. Kako lahko okrepimo glas mladih?
Tako, da jih jemljemo resno in upoštevamo njihov prispevek. Institucije imajo moč in zmožnost, da okrepijo glas mladih, vendar včasih umanjka pripravljenost, da jim zagotovijo prostor, podporo, priložnosti in orodja za resnično sodelovanje. Sodelovanja mladih ne smemo obravnavati kot formalnost in jih zgolj vabiti na javne dogodke in fotografirati za družbene medije, nato pa zanemariti njihov prispevek. Sodelovanje mladih mora biti učinkovito, kar pomeni, da morajo mladi videti rezultate svojega sodelovanja in spremembe, ki sledijo.
Za okrepitev glasu mladih je potrebna institucionalna podpora, kot je zastopanost mladih v organih odločanja. Prav tako je treba vzpostaviti zaupanje, za kar so potrebni čas, kakovostni prostori in procesi sodelovanja. V ta namen so potrebna ustrezna finančna sredstva, institucije pa potrebujejo zmogljivosti za boljše delo in vključevanje mladih v odločanje. Za to so potrebne naložbe, resnična predanost in čas.
Bruno António je izvršni direktor mreže DYPALL, evropske platforme organizacij civilne družbe, lokalnih oblasti in raziskovalnih ustanov za spodbujanje udeležbe mladih pri sprejemanju odločitev na lokalni ravni. Zadnjih 12 let dela kot strokovnjak za mlade in zunanji svetovalec več institucijam, kot sta Evropska komisija in Svet Evrope. Pred tem je bil generalni sekretar organizacije Youth for Exchange and Understanding ter izvršni direktor zadruge ECOS – Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento. Na algarveški univerzi v Faru na Portugalskem je diplomiral iz socialne pedagogike.
V sedanjem negotovem svetu, v katerem dolgoletna prepričanja dobivajo razpoke, naše prejšnje skupne vrednote pa nas več ne združujejo, temveč nas razdvajajo, je treba mladim zdaj in tukaj dati priložnosti za smiselno sodelovanje, da bi obravnavali mnoge pereče izzive, ki se zaostrujejo pred našimi očmi. Razprave na dogodku YEYS 2025 so jasno pokazale, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“, in da so mladi upravičeno zaskrbljeni zaradi cele vrste različnih problemov, od korupcije in enakosti do podnebnih sprememb, je zapisala češka študentka Kristýna Bulvasová, ki se je udeležila YEYS.
V sedanjem negotovem svetu, v katerem dolgoletna prepričanja dobivajo razpoke, naše prejšnje skupne vrednote pa nas več ne združujejo, temveč nas razdvajajo, je treba mladim zdaj in tukaj dati priložnosti za smiselno sodelovanje, da bi obravnavali mnoge pereče izzive, ki se zaostrujejo pred našimi očmi. Razprave na dogodku YEYS 2025 so jasno pokazale, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“, in da so mladi upravičeno zaskrbljeni zaradi cele vrste različnih problemov, od korupcije in enakosti do podnebnih sprememb, je zapisala češka študentka Kristýna Bulvasová, ki se je udeležila YEYS.
Kolikokrat sem kot mlada pripadnica generacije Z slišala stavek „tvoja generacija se sooča z največjimi izzivi doslej“, ali pa „sedanje izzive mora rešiti tvoje vodstvo“. Veliko tvegamo in tudi izzivi, s katerimi se spopadamo, so veliki: demokratično nazadovanje, kakršnega še ni bilo, polarizacija naših družb glede vprašanj, ki so prej veljala za naše skupne vrednote, razpoke v dolgotrajnih prepričanjih in sistemih ter vse večja negotovost.
Velika pričakovanja pritiskajo ne le na mlade, temveč tudi na preslabo financirane organizacije civilne družbe, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju vrednot mladih, pa tudi na izobraževalne sisteme. Formalno izobraževanje bi moralo mladim dati znanje, spretnosti in orodja, ki jih potrebujejo za to, da bi lahko reševali probleme in postali sedanji in prihodnji voditelji. Bojim se, da so mnogi izobraževalni sistemi preveč togi, da bi bili primerni za 21. stoletje. Mnoge šole ne izobražujejo o podnebnih spremembah ali obsežnem področju zdravja, bodisi psihičnega ali reproduktivnega. Poleg tega nimajo dovolj sodobne tehnologije in ranljivim skupinam ne omogočajo ustreznega dostopa.
Celo vprašanje, kdo je ranljiv, je zdaj politično ali pa se izkorišča za vojne namene, kar je še huje. To je dodaten pritisk za tiste, ki lahko najmanj prenesejo in jih ne bi smeli pustiti ob strani.
V naši družbi ni več soglasja več glede tega, kaj ranljivost pomeni ali kako jo priznati. To sem doživela sama, ko sem vodila delavnico v šoli v bližini češko-slovaške meje, na kateri sem spregovorila o plačni vrzeli med spoloma in drugih neenakostih, povezanih s spolom. Študentje in učitelji so se odzvali z veliko osuplostjo in so popolnoma zanikali možnost, da bi bile lahko v naši družbi neenakosti. Zaradi tega sem prepričana, da moramo več razpravljati o ranljivosti in neenakosti, ne glede na starostno skupino, ter krepiti zmogljivosti na tem področju.
Enak dostop do izobraževanja in enake možnosti za mlade, tudi prikrajšane ženske in dekleta, invalide in mlade z migracijskim ozadjem, so še vedno samo sanje. Če je naš skupen cilj mladim dati močne temelje za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial in uresničili svoje sanje, moramo začeti ukrepati. Predlagati rešitve je sicer težka naloga, a krepitev povezav držav članic EU s civilno družbo, zlasti na področju neformalnega izobraževanja, bi lahko pomagala odpraviti razlike. Še prej pa moramo opredeliti področja, ki so najbolj ranljiva. Z usposabljanjem učiteljev in vseh mladinskih delavcev za ustvarjanje skupnosti bi lahko dobili okvir za nekatere ciljne in sistemske rešitve.
Civilna družba je prevzela nalogo, da spodbuja državljansko udeležbo, toda mladi so še vedno zelo malo vključeni v odločanje in demokratično upravljanje. Razlike med željami mladih ter prostorom in možnostmi, ki jih imajo na voljo, da bi te želje uresničili, so velike. Volitve ne prinašajo želenih rezultatov, saj je boj proti nekaterim političnim razmišljanjem in dezinformacijam v nekaterih državah še vedno težaven. Toda slaba udeležba na volitvah ne pomeni, da ljudje nimajo svojih stališč ali da ni težav, ki bi jih bilo treba obravnavati. Za spodbujanje aktivnega državljanstva mladi potrebujejo pozitivne izkušnje z demokratičnim udejstvovanjem, pa tudi otipljive rezultate, brez lažnih predstav, simbolike ali selektivnosti. Upam, da bodo države članice EU lahko ustvarile takšne prostore in se morda premaknile s točke, ko morajo mladi, ki želijo smiselno sodelovati in soustvarjati, čakati, da dobijo priložnost. Toda to se ne sme zgoditi šele čez tri leta, čez pet ali celo deset let. Spremembe so potrebne takoj, da se razlike v družbi ne bodo še povečevale.
Na dogodku YEYS 2025 sem imela priložnost, da sem sodelovala pri pripravi priporočila v zvezi s podnebnimi spremembami. Prepričana sem, da je trojna kriza planeta eden največjih izzivov človeštva. Razvoj skladne strategije EU za boj proti podnebnim spremembam je bilo eno od petih priporočil YEYS, poleg boja proti korupciji s preglednostjo, udeležbe mladih, aktivnega državljanstva, enakosti in ideje, da si „mladi zaslužijo sedež“. Ker je bilo to priporočilo uvrščeno na skupni seznam priporočil, je jasno, da je po mnenju mladih udeležencev YEYS ta tema ključen izziv, ki ga je treba obravnavati. Hkrati pa je to vidik skupine mladih, ki so na nek način že opolnomočeni in niso reprezentativni za vse države članice EU. Morda so nekateri menili, da bo omenjeno priporočilo najpomembnejše za udeležence letošnjega YEYS, a je po končnem glasovanju pristalo na zadnjem mestu. Naj bo to v opomin, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“. Mladi so upravičeno zaskrbljeni zaradi vseh sedanjih izzivov in agenda za mlade je resnično široka in medsektorska.
Nekateri mladi se zavedajo pomena varstva okolja in trajnostnosti, drugi si ne morejo privoščiti, da bi temu vprašanju dajali prednost, saj težko pokrijejo že svoje osnovne potrebe. Omenila sem trojno krizo planeta kot enega največjih izzivov človeštva, toda slika je drugačna, če upoštevamo, da je treba vse večje težave obravnavati naenkrat, če želimo učinkovite rešitve. Sedanje geopolitične razmere in prizadevanja EU za konkurenčnost na svetovni ravni odvračajo pozornost in upočasnjujejo procese prehoda. A ne mi ne prihodnje generacije nimamo planeta B, na katerem bi lahko reševali težave, in ne moremo si več privoščiti, da bi preskakovali omejitve planeta.
Če se povrnem k tveganju: mladi v vsej svoji različnosti bi morali še naprej imeti možnost, da izkoristijo svojo mladost z vsemi privilegiji, izzivi in lepoto, ki jih prinaša. Nedavno poročilo OZN je pokazalo, da sta zadovoljstvo z življenjem in sreča med mladimi odraslimi v zadnjem desetletju močno upadla. Toda kljub hudim izzivom, s katerimi se soočamo, sem trdno prepričana, da imamo dobre možnosti za obravnavo perečih izzivov in izboljšanje kakovosti življenja vseh, če bomo le mlade navdihnili s konkretnimi rezultati, ki jih bodo dosegli s svojim udejstvovanjem.
Kristýna Bulvasová je članica evropske mreže mladih za trajnostni razvoj. Bila je tudi mladinska delegatka pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in češka mladinska delegatka pri OZN. Kot nekdanja uradna govornica češko-nemškega mladinskega foruma si še vedno aktivno prizadeva za krepitev češko-nemškega sodelovanja. Kot mlada aktivistka, osredotočena na izobraževanje za prihodnost in trajnostnost, trenutno vodi češko nevladno organizacijo MOB - Mladi državljani, hkrati pa zaključuje študij na Karlovi univerzi v Pragi ter univerzi v Regensburgu. Poleg aktivnega sodelovanja na dogodku YEYS je Kristýna spregovorila tudi na tednu civilne družbe EESO na okrogli mizi opredvidevanju za vključujoč pravični prehod in zeleno-modro rast.
