Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev

Na ameriških volitvah je zmagal Donald Trump, ki bo tako drugič postal predsednik ZDA. Rezultat glasovanja je jasen in ga je treba spoštovati. Toda kako naprej?

EU in ZDA sta tesni geopolitični in trgovinski partnerici, saj njuni odnosi temeljijo na načelu vzajemnosti. V današnjem medsebojno povezanem svetu ni prostora za izolacionizem ali protekcionizem, ki spodkopavata medsebojno in globalno sodelovanje ter gospodarsko blaginjo.

EU in ZDA sta si največji trgovinski partnerici. Trgovina med njima je rekordno visoka, saj je leta 2023 znašala več kot 1,6 bilijona EUR, dvostranske naložbe pa so presegle 5 bilijonov EUR. ZDA so pomemben vir neposrednih tujih naložb v EU, saj so neposredne tuje naložbe ZDA v Evropi ocenjene na približno 3,6 bilijona USD, naložbe EU v ZDA pa na približno 3 bilijone USD. Te medsebojne naložbe krepijo gospodarsko soodvisnost in ustvarjajo na milijone delovnih mest na obeh straneh Atlantika.

Zato je pomembno, da nadalje gradimo naše odnose. Uvedba dajatev na blago iz EU, ki jo je Donald Trump predlagal v preteklosti, uvedba dajatev v višini 10 do 20 % na uvoz iz vseh držav, vključno z EU, je slepa ulica. Zato pozivamo k bolj odprtemu dialogu in v prihodnost usmerjeni agendi za sodelovanje.

Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo spodbuja dialog o ključnih vprašanjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki. Ta dialog je treba okrepiti in nadgraditi, EU pa mora pospešiti svoje politične reforme, se učinkovito organizirati in poiskati najboljši način za sodelovanje z ZDA.

Pripraviti se moramo tudi na scenarij, po katerem bomo pri pomembnih zadevah, kot so podnebne spremembe in Ukrajina, morda morali prevzeti vajeti v svoje roke. Ta scenarij ni tako zelo neverjeten, zato bi se morali nanj počasi pripraviti.

Naslednja Komisija mora biti Komisija širitve. Vprašanje ni, ali naj se EU razširi, temveč kako to storiti pravilno – takšen je bil sklep foruma na visoki ravni o širitvi, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO). Na forumu so sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit ter ministri držav članic EU in držav kandidatk za članstvo.

EESO je skupaj z Evropsko komisijo soorganiziral forum na visoki ravni o širitvi, ki je potekal v času oktobrskega plenarnega zasedanja. Prvič se je na istem dogodku zbralo več kot 140 predstavnikov civilne družbe iz držav kandidatk za članstvo v EU. Glavni poudarek udeležencev je bil jasen: civilna družba in socialni partnerji, ki so v pristopnem procesu pogosto spregledani, morajo imeti osrednjo vlogo v procesu širitve EU.

G. Röpke je poudaril: „Ne gre le za širitev EU, temveč tudi za pripravo prihodnjih držav članic na dejavno sodelovanje pri oblikovanju EU in zagotavljanje, da so v celoti opremljene za soočanje s prihodnjimi izzivi. S sodelovanjem s civilno družbo, združenji delodajalcev in sindikati ustvarjamo potrebne temelje za bolj vključujočo in močnejšo Evropo.“

V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba ohraniti nedavni zagon v zvezi s širitvijo, saj bo imela Komisija v obdobju 2024–2029 bistveno vlogo pri dokončanju širitvenega procesa.

Drugo ključno sporočilo razprave je bil pomen postopnega, predvidljivega in na dosežkih temelječega povezovanja, pri katerem se napredek prizna in nagradi z dejanskimi možnostmi za pristop.

G. Schmit je izpostavil ključno vlogo civilne družbe: „Dobro delujoč dvo- in tristranski socialni dialog ter vključevanje socialnih partnerjev sta bistvena elementa procesa pristopa k EU, saj gre za del našega socialnega tržnega gospodarstva.“

Nemški državni sekretar Rolf Schmachtenberg je dejal: „Delovni in socialni vidiki so ključni za uspešen pristop k EU. Tisti, ki želijo izboljšati življenje vseh državljanov, ustvariti priložnosti in se boriti proti socialnim neenakostim, potrebujejo učinkovite politike zaposlovanja, dobre delovne pogoje in delujoče sisteme socialne varnosti ter močne socialne partnerje.“

Naida Nišić, črnogorska ministrica za delo, zaposlovanje in socialni dialog, je med razpravo poudarila pomen foruma na visoki ravni kot platforme za dialog, ki Črni gori omogoča, da oceni napredek.

Niki Kerameus, grška ministrica za delo in socialno varnost, je poudarila: „Velik privilegij je, da lahko sodelujem v tej pomembni razpravi o širitvi EU in ključni vlogi, ki jo imajo socialni partnerji pri oblikovanju prihodnosti evropskega okolja na področju delavskih in socialnih pravic.“

Olta Manjani, namestnica albanskega ministra za gospodarstvo, kulturo in inovacije, je dejala: „Albanija dejavno povečuje svojo prisotnost v institucijah, odborih in delovnih skupinah EU in del teh prizadevanj je tudi vzpostavitev skupnega posvetovalnega odbora z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.“

EESO se dosledno zavzema za širitev EU. Leta 2024 je kot pilotni projekt sprožil pobudo za člane iz držav kandidatk za širitev, ki civilni družbi v državah kandidatkah omogoča, da prispevajo k delu EESO. Pobuda kaže, kako dejavno sodelovanje civilne družbe iz držav kandidatk krepi proces širitve.  (mt)