Stroški nesodelovanja v schengenskem območju za enotni trg EU

Mariya Mincheva

Bolgarija in Romunija sta leta 2011 izpolnili pogoje za pridružitev schengenskemu območju. Vendar 13 let pozneje še vedno ne uživata vseh koristi prostega gibanja. To ima politično ceno in spodbuja evroskeptično razpoloženje.

Ministri Madžarske, Avstrije, Bolgarije in Romunije za notranje zadeve so se na seji Sveta 22. novembra v Budimpešti dogovorili o „uvedbi potrebnih ukrepov“ za določitev datuma za odpravo kontrol na kopenskih mejah ob upoštevanju okrepljenih prizadevanj za zajezitev prihodov migrantov brez urejenega statusa po zahodnobalkanski poti.

Schengenski sporazum je temeljna podlaga za prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala v EU ter ključni dejavnik njenega gospodarskega uspeha. Omejitve ogrožajo konkurenčnost in gospodarsko rast EU ter preprečujejo uresničitev socialnega tržnega gospodarstva, kot je predvideno v Pogodbah.

Države članice že leta uvajajo začasni nadzor na mejah, vendar gospodarski in socialni učinek teh odločitev na enotni trg še ni bil ocenjen. Evropska komisija ocenjuje fizične ovire za trgovino, vendar to zajema le mejne blokade, demonstracije in napade na tovornjake. Učinki nadzora na kopenskih mejah, vključno z začasno uvedbo nadzora na mejah držav članic schengenskega območja, se ne upoštevajo.

Svet je leta 2023 sklenil, da se z 31. marcem 2024 odpravi nadzor na notranjih zračnih in morskih mejah z Bolgarijo in Romunijo. Vendar so bile kontrole na notranjih kopenskih mejah ohranjene, ne da bi se določil datum za njihovo odstranitev. To povzroča znatne stroške in podjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristila prednosti enotnega trga.

EU lahko z ukrepi za popolno vključitev Bolgarije in Romunije v schengensko območje okrepi svojo notranjo kohezijo, poveča konkurenčnost ter zaščiti temeljni načeli prostega gibanja in solidarnosti, na katerih temelji evropski projekt.

Po mnenju Evropskega parlamenta bi lahko nesodelovanje v schengenskem območju vplivalo na tržna pričakovanja glede statusa teh držav v EU. To je politični signal, ki bi lahko vplival na donosnost njihovih državnih obveznic, ceno finančnih sredstev in obrestne mere za podjetja in gospodinjstva, prizadel pa bi lahko tudi realno gospodarstvo.

Obe državi letno plačujeta milijarde evrov zaradi višjih stroškov logističnih storitev, zamud pri dobavi blaga in opreme ter višjih stroškov za gorivo in plače voznikov. Ti neposredni stroški se z višjimi cenami neizogibno prenesejo na potrošnike, vplivajo pa tudi na telesno in duševno zdravje delavcev.

To ovira turizem, pa tudi prosti pretok delovne sile, saj omejuje možnosti delavcev iz Bolgarije in Romunije za iskanje zaposlitve v sosednjih državah članicah. Ta omejitev vpliva na gradbeništvo, kmetijstvo in storitveni sektor, ki so močno odvisni od sezonskih in začasnih delavcev.

Enrico Letta v svojem poročilu o prihodnosti enotnega trga poziva k odločnemu nasprotovanju vsem poskusom omejevanja prostega gibanja med državami članicami, vključno s tehničnimi omejitvami na poteh in v cestnem prometu, pa tudi vsem začasnim prekinitvam izvajanja Schengenskega sporazuma.

Skrajni čas je, da Svet določi datum za odpravo kontrol na kopenskih mejah med Bolgarijo, Romunijo in drugimi državami članicami, ki so članice schengenskega območja. Končna odločitev o tem vprašanju naj bi bila sprejeta na seji Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve 12. decembra.