Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru
Z modrostjo zadnjih dveh desetletij in sedmih valov širitve od začetka evropskega projekta bi bilo verjetno primerno proslaviti obletnico širitve „velikega poka“ leta 2004 z dejstvi in podatki, da bi umirili čustvene razprave pred junijskimi evropskimi volitvami.
Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru
Z modrostjo zadnjih dveh desetletij in sedmih valov širitve od začetka evropskega projekta bi bilo verjetno primerno proslaviti obletnico širitve „velikega poka“ leta 2004 z dejstvi in podatki, da bi umirili čustvene razprave pred junijskimi evropskimi volitvami.
Triletna vojna v Ukrajini je v ospredje evropske geopolitične agende postavila vprašanje širitve. Status kandidatke, ki je bil hitro podeljen Ukrajini, Moldaviji, Bosni in Hercegovini ter Gruziji, ter pristopna pogajanja, ki so se končno začela s Severno Makedonijo in Albanijo, so pozitivni preboji politike, ki že več let stagnira.
Da ta novi zagon ne bi usahnil, bi morali jasno določiti poslovni model.
Demokratizacija in pravna država sta seveda nedotakljivi načeli, prav tako pristop širitvenega procesa, ki temelji na dosežkih in ne dovoljuje bližnjic. Vendar pa je treba ljudem spregovoriti tudi o morebitnih gospodarskih koristih in blaginji naslednje generacije Evropejcev.
Če preteklost ponuja kakršne koli indice za prihodnost, lahko z gotovostjo rečemo, da je poslovni model nesporen. Trgovina med starimi in novimi državami članicami se je med formalnim predpristopnim procesom med letoma 1994 in 2004 povečala za skoraj trikrat, med novimi državami članicami pa petkrat. Rast EU-15 se je od začetka pristopnega procesa do leta 2008 v povprečju večala za 4 % letno, pri čemer je pristopni proces prispeval polovico te rasti in med letoma 2002 in 2008 ustvaril 3 milijone novih delovnih mest.
COVID-19 in vojna v Ukrajini sta pokazala, da mora EU, zlasti v okviru zelenega in digitalnega prehoda, ponovno razmisliti o svoji gospodarski odpornosti. Načrt REPowerEU predvideva povečanje evropske proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah pozivata, naj se 40 % zelenih vrednostnih verig in vrednostnih verig surovin preusmeri v EU. Države kandidatke za pristop k EU, zlasti Ukrajina, imajo lahko pomembno vlogo z zagotavljanjem večje gospodarske varnosti.
Kar zadeva naravne vire, ima Ukrajina največje zaloge plina v Evropi, takoj za Norveško. Proizvaja tudi največje količine energije iz vodnih virov v Evropi in bi lahko proizvodnjo še povečala, tudi z drugimi zelenimi viri energije, kot so veter, sončna energija in biomasa. Ukrajina je tudi pomembna izvoznica kovin, ima nahajališča litija in redkih rudnin, ki so ključnega pomena za zeleno in digitalno industrijo.
Obenem je ukrajinska kmetijska industrija ena največjih na svetu. Njena vključitev v enotni trg bi znatno povečala prehransko varnost EU.
Povsem jasne so tudi koristi, ki jih bi imele države Zahodnega Balkana od večje udeležbe na enotnem trgu. BDP Hrvaške se je od pridružitve EU leta 2013 stalno povečeval, kar je zvišalo dohodke njenih državljanov, pri čemer se je BDP na prebivalca v povprečju povečal za 67 % (povečanje s 10 440 EUR leta 2013 na več kot 17 240 EUR).
Pot do članstva v EU bo za do devet novih držav naporna, vendar ni druge možnosti: če želi biti EU svetovna sila, mora biti najprej lokalna sila.
Naš posebni gost, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, se velike širitve pred 20 leti spominja kot časa izjemnega upanja, ko je celina končno zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. In medtem ko se Putinov mit slovanskega bratstva izvaja ob eksplozijah balističnih izstrelkov, EU ostaja prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki temelji na temeljnih vrednotah spoštovanja človekovih pravic, enakosti in pravne države.
Naš posebni gost, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, se velike širitve pred 20 leti spominja kot časa izjemnega upanja, ko je celina končno zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. In medtem ko se Putinov mit slovanskega bratstva izvaja ob eksplozijah balističnih izstrelkov, EU ostaja prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki temelji na temeljnih vrednotah spoštovanja človekovih pravic, enakosti in pravne države.
Dogodek, ki ga je 1. maja 2004 v Dublinu gostilo irsko predsedstvo Sveta EU, in slovesnost za dobrodošlico v Evropskem parlamentu v Strasbourgu 3. maja 2004 zame politično, pa tudi čustveno izstopata kot dneva izjemne pozitivnosti in upanja ter kot simbolni dejanji vrnitve domov, ponovne združitve celine, ki je lahko znova zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. V Dublinu je Seamus Heaney bral svojo pesem Beacons at Bealtaine, v kateri je izrazil optimizem, da bo lahko ta zgodovinska širitev premikala ustnice, premikala ume in ustvarjala nove pomene. V Strasbourgu se je deset nacionalnih zastav novih držav članic dvignilo na ogromnih drogovih, izdelanih v ladjedelnicah v Gdansku. Zastavni drogovi so bili darilo Poljske in njihovo potovanje v Strasbourg je simbolično ponazorilo potovanje od komunizma do svobode, ki ga je poosebljala prisotnost Lecha Wałęse.
Seveda je bil dogodek za vse vrhunec dolgega in zapletenega procesa vzajemnih priprav, ki je trajal več let. Bili smo navdušeni, hkrati pa smo si tudi oddahnili, saj smo dosegli ciljno črto procesa, ki je bil za vse vpletene pravi politični in postopkovni maraton.
Trdim, da je širitev morda najmočnejše, najbolj preobrazbeno in najuspešnejše orodje politike EU v zadnjih petih desetletjih. Moja država, Irska, je postala članica v okviru prve širitve 1. januarja 1973 kot najrevnejša država/regija takratne Evropske gospodarske skupnosti. Dostop do velikega trga skupaj s solidarnostjo EU prek regionalnih in pozneje kohezijskih skladov v prvih desetletjih članstva, višji standardi na področju enakosti spolov in okoljske politike, podpora mirovnemu procesu na Severnem Irskem in priznavanje edinstveno težavnih posledic brexita za Irsko, ki je edina država EU s kopensko mejo z Združenim kraljestvom – vse skupaj je prineslo res pozitivne izkušnje in rezultate. Vse ni šlo zlahka, zlasti med krizo v euroobmočju, ampak če vse upoštevamo, je bilo to, kar smo dosegli, zelo pozitivno.
Čeprav hkrati spoštujem in obžalujem odločitev Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, je bil to jasen dokaz, da je EU prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki lahko vanjo prosto vstopijo in iz nje prosto izstopijo. Kakšno močno nasprotje neoimperialistični vojni, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini, kjer se njegov mit slovanskega bratstva vsak dan kaže s streljanjem pušk, eksplozijami balističnih izstrelkov in smrtonosnimi droni.
Članstvo v EU je Grčiji, Portugalski in Španiji pomagalo k vrnitvi med uspešne demokratične države po diktaturi, polega tega pa je pripomoglo k višjemu življenjskemu standardu in kakovosti življenja.
Velika širitev pred 20 leti je s povečanjem naložb, trgovine in solidarnosti EU novim državam članicam prinesla izjemno rast, zlasti tistim v srednji in vzhodni Evropi. V povprečju se je njihov BDP na prebivalca, prilagojen glede na inflacijo in valuto, v zadnjih dveh desetletjih povečal z manj kot polovice povprečja EU na tri četrtine vse višjega povprečja EU. V Litvi se je BDP na prebivalca v tem obdobju potrojil. Zdravje in izobraževanje sta se izboljšala, zaradi česar sta boljša tudi kakovost življenja in življenjski standard. Kmetijska proizvodnja v regiji se je podvojila. Skratka, tako kot pri vseh prejšnjih širitvah se je izkazalo, da širitev prinaša koristi tako državam pristopnicam kot EU. Zato sem pri širitvah optimist, vendar ne naiven.
Dogodki na Poljskem v zadnjih letih in že dlje časa na Madžarskem kažejo, da odstopanje od standardov EU na področju pravne države, svobode medijev ali spoštovanja pravic manjšin razkriva privrženost EU kot sredstvu za doseganje blaginje, vendar nenaklonjenost EU kot skupnosti skupnih vrednot. Predsednik madžarske vlade ponosno razglaša, da je njegova država neliberalna demokracija. Naj si člen 2 PEU razlagamo še tako široko, je očitno, da ne gre za listino neliberalne demokracije. („Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“)
To besedilo je bilo del sporazuma o članstvu v EU in je vključeno v vse pristopne pogodbe, z njim pa so se strinjale vse države pristopnice. Formula „obdržite svoje vrednote zase, nam pa pošljite denar“ ni vzdržna podlaga za vzajemno spoštovanje. Na to ne bi smele pozabiti sedanje države kandidatke, ki si prizadevajo, da bi tudi same pristopile k EU. Pričakujem, da bodo københavnska merila v prihodnjih pogajanjih imela pomembnejšo vlogo, pristopne pogodbe pa bodo po možnosti vključevale tudi klavzule, ki bodo EU dale trdnejše možnosti za zaščito pravic in vrednot, če pride do odstopanj. EU ni samo trg in materialni napredek, ki je sicer zaželen, ni njen edini ali celo bistveni razlog za obstoj.
Kljub temu lahko na podlagi dosedanjih rezultatov širitev ugotovimo, da so bile te v bistvu koristne za vse vpletene, zato bi se jih morali lotevati pozitivno. Države kandidatke čaka obsežna preobrazba, ki jo bodo izvajale vsaka v svojem tempu. Tudi EU mora opraviti nekaj dela v zvezi s svojim postopkom odločanja in proračunsko zmogljivostjo za absorpcijo novih držav članic ter na področju predpristopne pomoči. Po podelitvi statusa države kandidatke in po pregledu usklajenosti je za pogajalske okvire, začetek in zaključek pogajanj po posameznih poglavjih ter nazadnje za pristopne pogodbe potrebno soglasje Sveta. Nič od tega ni enostavno ali lahko. Upamo, da bodo vse države članice spoštovale načelo „lojalnega sodelovanja“ in pomagale „pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb“ (člen 4(3) PEU).
Primer Ukrajine je še posebej zapleten zaradi njene velikosti, relativnega deleža kmetijstva v BDP v primerjavi s povprečjem EU in primerjalne revščine v smislu BDP na prebivalca ter seveda zaradi vojne in njenih uničujočih posledic. Pogajanja se lahko začnejo. Ukrajina je že na poti k integraciji s pridružitvenim sporazumom ter poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini z EU. Ta bi se lahko sčasoma postopoma razširila, vendar bosta na koncu nujen pogoj za pristop k EU ustaljen teritorialni položaj in stabilen mir, pri čemer ima lahko članstvo v EU svojo vlogo. EU na svojem vzhodnem boku potrebuje stabilnost, ne kaos, in sprejemanje Ukrajine je navsezadnje v skupnem interesu, in ne samo v interesu Ukrajine.
Pat Cox, predsednik Evropskega parlamenta med letoma 2002 in 2004
Pat Cox je irski politik in novinar. Med letoma 2002 in 2004 je bil predsednik Evropskega parlamenta, bil pa je tudi predsednik mednarodnega Evropskega gibanja (2005–2011). Od leta 2015 vodi Fundacijo Jeana Monneta za Evropo. Je tudi evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja TEN-T Skandinavija–Sredozemlje (EU) in vodja misije Evropskega parlamenta za oceno potreb in izvajanje parlamentarne reforme ukrajinske vrhovne rade. Na začetku kariere je bil novinar informativnega programa televizijske postaje RTE v Dublinu. Leta 2004 je g. Cox prejel mednarodno nagrado Karla Velikega za parlamentarno zavezanost širitvi Evropske unije.
EESO je na plenarnem zasedanju 25. aprila potrdil sporazum o ustanovitvi medinstitucionalnega organa za etične standarde. Predstavniki sodelujočih institucij in organov EU so ga uradno podpisali 15. maja. Veljati bo začel predvidoma 6. junija, na prvi dan glasovanja na evropskih volitvah.
EESO je na plenarnem zasedanju 25. aprila potrdil sporazum o ustanovitvi medinstitucionalnega organa za etične standarde. Predstavniki sodelujočih institucij in organov EU so ga uradno podpisali 15. maja. Veljati bo začel predvidoma 6. junija, na prvi dan glasovanja na evropskih volitvah.
Sporazum je pomemben korak h krepitvi skupne kulture integritete in etike.
Novi organ EU bo razvijal, posodabljal in razlagal skupne minimalne standarde za etično ravnanje ter objavljal poročila o tem, kako se ti standardi odražajo v internih pravilih posameznih sodelujočih institucij in organov EU.
Poleg EESO bo v novi organ za etiko vključenih še sedem institucij in organov EU: Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče in Evropski odbor regij.
Vsako sodelujočo institucijo bo zastopal en član na visoki ravni, položaj predsednika organa pa bo po načelu rotacije vsako leto zapolnila druga institucija.
Organu bo pri delu pomagalo pet neodvisnih strokovnjakov, ki bodo na zahtevo podali mnenja. Vsaka pogodbenica sporazuma se bo lahko z njimi posvetovala o posameznih standardiziranih pisnih izjavah, vključno z izjavami o interesih. (mp)
Evropske volitve so pred vrati in v Evropski zvezi slepih (EBU) spodbujamo vse, ki nam sledijo, naj glasujejo, čeprav je to morda še vedno težavno. Pri tem naj upoštevajo, koliko pozornosti kandidati in stranke posvečajo vključevanju v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slepi in slabovidni državljani morajo namreč glasno izraziti svoja pričakovanja.
Evropske volitve so pred vrati in v Evropski zvezi slepih (EBU) spodbujamo vse, ki nam sledijo, naj glasujejo, čeprav je to morda še vedno težavno. Pri tem naj upoštevajo, koliko pozornosti kandidati in stranke posvečajo vključevanju v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slepi in slabovidni državljani morajo namreč glasno izraziti svoja pričakovanja.
Evropska zveza slepih (EBU) je glas slepih in slabovidnih v Evropi. Prizadevamo si za dostopno in vključujočo družbo, v kateri imajo slepi in slabovidni enake možnosti za polno sodelovanje v vseh vidikih življenja. Politična udeležba je seveda bistven vidik, saj slepim in slabovidnim državljanom omogoča, da s svojim glasovanjem in političnim delovanjem spodbujajo invalidnim osebam prijazne politike in zakonodajo.
Volitve v Evropski parlament leta 2024 se bližajo in udeležba invalidov kot volivcev in kandidatov je pomembna in aktualna tema.
Po navedbah iz poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) iz leta 2019 približno 400.000 invalidov na zadnjih volitvah v Evropski parlament ni moglo glasovati. Invalidov je manj kot 5 % poslancev Evropskega parlamenta.
Pred prihodnjimi volitvami je EBU pripravil izjavo o evropskih volitvah, katere izhodišče je znova zahteva po določitvi standardov glede dostopnosti volitev (volilni postopki), informacij o volitvah (oprema in gradivo za volilno kampanjo, politične razprave, programi političnih strank in spletne strani), povolilnih postopkov (npr. pritožbeni mehanizmi) ter enakosti pri pravici do kandidiranja.
Osredotočamo se na volitve v Evropski parlament, ker je Evropska unija pristojna le za evropske volitve kot element državljanstva EU in za zagotavljanje enakih pravic invalidov v okviru pristojnosti EU. Ker pa organizacija volitev ostaja v pristojnosti držav članic, bi najboljše prakse na ravni EU samodejno vplivale tudi na vse druge volitve.
Žal je prepozno, da bi bile lahko zgled tokratne volitve v Evropski parlament. Ne zaradi nezanimanja samega Evropskega parlamenta, ravno nasprotno: maja 2022 je predlagal reformo volilne zakonodaje EU, predvsem da bi zajamčili pravico invalidov do samostojnega in tajnega glasovanja, proste izbire pomoči ter dostopnosti glasovanja po pošti in političnih kampanj. Žal se Svet EU na to doslej še ni odzval.
Za naslednje petletno zakonodajno obdobje EU Evropska zveza slepih poziva novo sestavo Evropskega parlamenta, naj še naprej spodbuja Svet k sprejetju predlagane reforme, da bi dosegli otipljiv napredek za volitve leta 2029. Lahko se zanesemo na podporo EESO, ki se je že leta 2020 zavzel za uradno zakonodajno pobudo Evropskega parlamenta, da bi invalidom zagotovili dejanske pravice do glasovanja na volitvah v Evropski parlament. Računamo lahko tudi na podporo Evropske komisije, ki je decembra lani objavila „Priročnik dobrih volilnih praks“ in zdaj pripravlja zbirko o praksah elektronskega glasovanja in uporabi IKT na volitvah; v obeh obravnava vidike dostopnosti.
Nuklearna medicina vsako leto več kot desetim milijonom pacientov v Evropi pomaga pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, kot je rak, pa tudi bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularnih bolezni.
Nuklearna medicina vsako leto več kot desetim milijonom pacientov v Evropi pomaga pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, kot je rak, pa tudi bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularnih bolezni.
Radiološke in jedrske tehnologije, pri katerih se uporabljajo radioaktivni izotopi, so bistvene v boju proti raku v vseh fazah oskrbe, pri zgodnjem odkrivanju, diagnosticiranju, zdravljenju in paliativni oskrbi.
Predvsem zaradi znanstvenih prebojev je število bolnikov, ki imajo koristi od nuklearne medicine, vse večje. Evropski raziskovalci in podjetja so razvili nekatere najnovejše oblike zdravljenja raka z radioligandno terapijo, npr. tarčno zdravljenje tumorjev in razširjenih metastaz pri endokrinem raku in raku prostate s farmacevtskimi izdelki. Lutecij-177 je na primer zelo obetaven radioaktivni izotop za zdravljenje raka prostate, zaradi katerega v Evropi vsako leto umre 90 000 ljudi. V primerjavi s tradicionalnimi načini zdravljenja se s sodobno radionuklidno terapijo omogoča dobro tarčno zdravljenje rakavih celic, kar je pogosto manj škodljivo za telo. Več deset tisoč bolnikov potrebuje tarčno radionuklidno terapijo, ki je pogosto edina možnost zdravljenja.
Vendar je oskrbovalna veriga v nuklearni medicini zelo zapletena, preden doseže pacienta. Zajema oskrbo z izvornimi materiali ter njihovo skladiščenje, obsevanje, predelavo, logistiko in uporabo. Ko so radioaktivni izotopi proizvedeni, jih je treba predelati, odpremiti in uporabiti v razmeroma kratkem času, nekatere na isti dan, druge v manj kot nekaj dneh, odvisno od njihove razpolovne dobe. Imajo zelo kratko življenjsko dobo in hitro razpadejo.
Presenetljivo je, da se te značilnosti ne upoštevajo pri čezmejnem prevozu in v carinskih postopkih. Zaradi številnih ovir v čezmejnem prevozu se lahko zgodi, da bodo prednostno obravnavane kozice namesto radioaktivnih izotopov, ki rešujejo življenja.
Zato EESO v mnenju o oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami za odpravo regulativnih ovir. V njem obravnava vse faze oskrbovalne verige z radioaktivnimi izotopi v Evropi ter opredeljuje ovire pri čezmejni oskrbi in odvisnost od tretjih držav. Predlaga tudi rešitve za pomanjkljivo infrastrukturo v Evropi in zadovoljitev potreb po usklajenih raziskavah in razvoju.
EESO se v priporočilih, predstavljenih v mnenju, strinja s sklepi, sprejetimi na aprilskem vrhu voditeljev držav EU, v katerih je bilo poudarjeno, da je treba zmanjšati strateško odvisnost Evrope v občutljivih sektorjih, kot so zdravstvo in kritične tehnologije. V skladu s poročilom Enrica Lette je bilo poudarjeno tudi, da se je treba osredotočiti na čezmejno opravljanje storitev in čezmejni pretok blaga, vključno z osnovnim blagom, kot so zdravila.
Evropa mora spodbujati proizvodnjo, da bi zagotovila večjo strateško avtonomijo pri oskrbi z radioaktivnimi izotopi. Čeprav je vodilna v svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri oskrbi z visoko koncentriranim nizko obogatenim kovinskim uranom in oskrbi z nekaterimi obogatenimi izotopi za cilje pri proizvodnji radioaktivnih izotopov močno odvisna od ZDA in Rusije.
EU je še vedno zelo odvisna od oskrbe s cilji stabilnih izotopov, ki omogočajo proizvodnjo nekaterih radioaktivnih izotopov za sodobne ali razvijajoče se molekularne radioterapije, kot je iterbij-176, ki se uporablja za proizvodnjo lutecija-177.
To je resničen izziv za oskrbovalno verigo s tem posebnim radioaktivnim izotopom, saj naj bi se svetovno povpraševanje po njem po pričakovanjih v prihodnjih letih potrojilo.
Oskrbovalna veriga je odvisna tudi od sistema proizvodnje, v reaktorjih ali pospeševalnikih, njihove predelave in dostave v bolnišnice. Za zagotovitev enakega dostopa do zdravljenja morajo države članice, zlasti raziskovalni centri in bolnišnice, tesneje sodelovati. Dejansko dostop do radioterapije ni enak v vseh državah članicah, zlasti v razvojni in pilotni fazi. Treba je omogočiti hitrejši dostop do raziskovalnih zdravil ali sočutno uporabo zdravil ter olajšati dostop majhnim bolnišnicam, ki morda nimajo dovolj strokovnega znanja in infrastrukture. Za nekatere paciente je dostop lahko ključnega pomena.
Evropsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij v nuklearni medicini, zlasti v programih Obzorje in Euratom, je ključnega pomena pri odzivanju na potrebe pacientov. Evropa potrebuje strateške projekte skupnega interesa na tem področju v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira EU. V povezavi z evropskim načrtom za boj proti raku sta dragocena projekta strategija Evropske komisije Samira in njena pobuda za evropsko „radioizotopsko dolino“ (ERVI). Evropska komisija mora to nadgraditi in nuklearno medicino v večji meri vključiti v evropski načrt za boj proti raku in v misijo za boj proti raku v okviru programa Obzorje Evropa.
Države članice bi morale financirati tudi politike javnega zdravja s poudarkom na uporabi radioloških in jedrskih tehnologij v medicini. S tem bomo dali industriji močno sporočilo ter omogočili razvoj in rast raziskav in inovacij ter industrijske infrastrukture v Evropi. V sektor bomo pritegnili tudi več ljudi.
Skratka, oskrbo z radioaktivnimi izotopi v Evropi bomo izboljšali in naraščajoče povpraševanje pacientov zadovoljili le, če bomo sprejeli drzne politične odločitve.
Čeprav je Evropa vodilna na svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri ključnih osnovnih materialih in specifičnih dejavnostih predelave močno odvisna od tretjih držav. To lahko povzroči motnje v dobavnih verigah in mnogim Evropejcem onemogoči dostop do življenjsko pomembne diagnoze ter zdravljenja. Da bi zaustavili ta trend in pokrili vse večje povpraševanje pacientov, po besedah Alene Mastantuono, poročevalke EESO za mnenje na to temo, potrebujemo javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter v infrastrukturo za novo proizvodnjo, pa tudi trdno ureditev in pogumne politične odločitve.
Čeprav je Evropa vodilna na svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri ključnih osnovnih materialih in specifičnih dejavnostih predelave močno odvisna od tretjih držav. To lahko povzroči motnje v dobavnih verigah in mnogim Evropejcem onemogoči dostop do življenjsko pomembne diagnoze ter zdravljenja. Da bi zaustavili ta trend in pokrili vse večje povpraševanje pacientov, po besedah Alene Mastantuono, poročevalke EESO za mnenje na to temo, potrebujemo javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter v infrastrukturo za novo proizvodnjo, pa tudi trdno ureditev in pogumne politične odločitve.
V zadnjem članku naše kolumne Grem volit. Pa ti? vodja zagovorništva in kampanj pri Evropski zvezi slepih Antoine Fobes piše o zahtevah svoje organizacije, da bi bile volitve bolje dostopne. Kljub prizadevanjem invalidskih organizacij, EESO in Evropskega parlamenta evropske volitve spet zamujajo priložnost, da bi postale zgled.
V zadnjem članku naše kolumne Grem volit. Pa ti? vodja zagovorništva in kampanj pri Evropski zvezi slepih Antoine Fobes piše o zahtevah svoje organizacije, da bi bile volitve bolje dostopne. Kljub prizadevanjem invalidskih organizacij, EESO in Evropskega parlamenta evropske volitve spet zamujajo priložnost, da bi postale zgled.
