EESO meni, da je nesprejemljivo in v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, da zaradi pravnih in tehničnih ovir, ki so še vedno prisotne po vsej Evropi, nobena država EU ne more zagotoviti povsem neovirane udeležbe na volitvah vsem državljanom.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropski parlament, Svet EU in države članice, naj nujno spremenijo akt o volitvah iz leta 1976 tako, da bodo na volitvah v Evropski parlament leta 2024 vsi invalidni državljani EU dejansko lahko uresničevali svojo volilno pravico.
V mnenju Dejansko uresničevanje pravice invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament, sprejetem 2. decembra, EESO poziva, naj se v besedilu akta pojasnijo načela univerzalnosti, tajnosti in neposrednosti volitev.
Tako bi naredili konec diskriminaciji invalidnih volivcev, ki izhaja iz trenutno veljavnih predpisov ali ureditev v različnih državah članicah, ki se med državami močno razlikujejo. S tem bi se lahko tudi odpravile pravne ali tehnične ovire, ki trenutno milijonom ljudi onemogočajo udeležbo na volitvah.
„EESO meni, da je takšna diskriminacija nesprejemljiva in v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, Pogodbo ter pomembnimi mednarodnimi pravnimi in političnimi akti,“ je dejal poročevalec za mnenje Krzysztof Pater.
Mnenje je bilo sprejeto na zadnjem plenarnem zasedanju EESO, na katerem so bila v povezavi z mednarodnim dnevom invalidov, ki se po vsem svetu obeležuje 3. decembra, v ospredju vprašanja invalidnosti. Mnenje temelji na informativnem poročilu EESO iz leta 2019.
„To mnenje je v prvi vrsti o človekovem dostojanstvu. V središču našega poziva je načelo enakih pravic za vse. Kako je mogoče, da v 21. stoletju milijoni invalidnih državljanov EU ne morejo uresničevati svoje volilne pravice, nosilci odločanja pa ne naredijo skoraj ničesar, da bi to spremenili? To je eno temeljnih vprašanj za demokracijo v EU,“ je poudaril Krzysztof Pater.
Ob tem je izrazil upanje, da invalidov ne bo doletela enaka usoda kot ženske v Evropi, ki so na odpravo zadnje omejitve volilne pravice v sedanji EU čakale do leta 1976, torej 70 let po tem, ko so ženske na Finskem kot prve v Evropi dobile volilno pravico.
EESO je v mnenju opozoril, da bo brez pravnih sprememb število državljanov, ki svoje volilne pravice ne bi mogli uveljavljati, stalno naraščalo, saj se v hitro starajočem se prebivalstvu EU delež ljudi z eno od oblik invalidnosti v povprečju vsakih šest let poveča za en odstotek.
Volilne pravice ne morejo uresničevati tudi ljudje, ki se kratkotrajno zdravijo v bolnišnici oziroma se zdravijo ali imajo rehabilitacijo na domu, ter ljudje, ki so zaradi epidemioloških tveganj v izolaciji.
EESO V POROČILU IZ LETA 2019 OPOZORIL NA DISKRIMINACIJO INVALIDNIH VOLIVCEV
V poročilu EESO iz leta 2019, ki ga je pripravil Krzysztof Pater, so podrobno navedene omejitve in ovire, s katerimi se srečujejo invalidni volivci v posameznih državah članicah. Poročilo vsebuje tudi 200 primerov rešitev iz posameznih držav.
Ugotovitve poročila, objavljenega dva meseca pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, so v svojem poročanju o volitvah nato potrdili mediji in organizacije civilne družbe.
Kljub nekaterim pozitivnim spremembam v francoski in nemški nacionalni zakonodaji tik pred volitvami v EP je bilo ugotovljeno, da nacionalni zakoni 14 držav iz udeležbe na volitvah še vedno izključujejo približno 400.000 državljanov na podlagi duševne bolezni ali intelektualne oviranosti. Zaradi organizacijskih ali tehničnih vidikov, ki izhajajo iz nacionalnih predpisov, se volitev ne morejo udeleževati milijoni invalidov.
V skladu z ugotovitvami poročila na primer v osmih državah EU ljudje, ki zaradi invalidnosti ali bolezni ne morejo priti na volišče, nimajo na voljo drugega načina glasovanja. V 18 državah slepi in slabovidni ne morejo glasovati samostojno, v devetih državah pa morajo volivci na glasovnico napisati identifikacijsko številko kandidata, njegovo ime ali ime stranke, ki jo podpirajo, kar je za mnoge velika ovira.
UKREPI, KI JIH PREDLAGA EESO
EESO meni, da bi lahko s spremembo akta o volitvah, s katero bi državam EU naložili izvajanje standardov, ki bi invalidom tudi v praksi omogočali uresničevanje volilne pravice, hitro odpravili obstoječe prakse, ki so diskriminatorne do invalidnih državljanov.
V ta namen EESO poziva, naj se načelo splošne volilne pravice iz akta o volitvah pojasni z navedbo, da se z nacionalnimi predpisi nobenega državljana EU ne sme prikrajšati za uveljavljanje pravice do udeležbe na volitvah v EP na podlagi invalidnosti ali zdravstvenega stanja.
Pojasniti bi bilo treba tudi načeli neposrednosti in tajnosti volitev iz tega akta. EESO predlaga sklop šestih ukrepov, ki bi jih morale države članice EU sprejeti, da bi zagotovile spoštovanje teh načel pri uresničevanju volilne pravice vseh državljanov, tudi invalidov.
Meni tudi, da bi se EU pri izvajanju predlaganih rešitev lahko oprla na pozitivne izkušnje številnih držav.
„Če se bodo vsa ta pravila izvajala, bodo evropske volitve leta 2024 resnično univerzalne in dostopne vsem. To je naš cilj. S tem bi se lahko začelo novo obdobje za pravice invalidov v Evropi,“ je sklenil Krzysztof Pater.