EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zavzel odločno stališče glede kršitev načela pravne države v EU in izrazil svojo zavezanost zagotavljanju, da Svet Evropske unije in Evropska komisija naložita visoke odvračilne kazni državam članicam, ki sistematično kršijo načelo pravne države na način, ki ogroža proračun EU.

EESO je v mnenju na lastno pobudo o pravni državi in skladu za okrevanje, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 20. januarja 2022, pozdravil Uredbo EU 2020/2092, ki Komisiji omogoča, da izreče denarne kazni za sistematične kršitve načela pravne države v določeni državi članici EU. Zavzel se je za to, da se ta uredba strogo uporablja na vseh področjih, povezanih s proračunom.

„Pravna država je nepogrešljiva podlaga za demokratično, pluralistično družbo v Evropi in za nadaljnji obstoj EU,“ je dejal poročevalec za mnenje Christian Bäumler.

Za odpravljanje sistematičnih kršitev načela pravne države EESO priporoča, naj EU uporabi vse druge sankcije, kot je postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 263 PDEU in postopek iz člena 7 PEU.

Če država članica EU sistematično krši načelo pravne države, s tem po mnenju EESO vedno spodkopava ali vsaj resno ogroža izvajanje programov, ki jih financira EU, in škodi proračunu EU. Zato je bistveno, da vsi upravičenci, ki prejemajo plačila iz proračuna EU, spoštujejo pravila o preglednosti in lahko v celoti dokažejo, za kaj so bila sredstva uporabljena.

Vlade bi morale v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost tudi navesti ukrepe, ki jih bodo sprejele za okrepitev pravne države.
V večini doslej predloženih nacionalnih načrtov pa je tovrstnih pobud premalo. EESO obžaluje, da Komisija pri ocenjevanju teh načrtov pravne države ni dovolj upoštevala.

V mnenju poziva vse države članice, naj se pridružijo okrepljenemu sodelovanju v okviru Evropskega javnega tožilstva in naj to postane predpogoj za sodelovanje v programih, ki jih financira EU. To sodelovanje že prinaša rezultate in bo verjetno dolgoročno prispevalo k znatnemu izboljšanju čezmejnega kazenskega pregona. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozdravil razglasitev leta 2022 za evropsko leto mladih, vendar meni, da bi morali v tem letu preseči zgolj promocijske dejavnosti in prispevati k strategiji EU za mlade s pomočjo jasnih načrtov in zavez, da se dosežejo oprijemljivi rezultati za mlade Evropejce.

EESO je o evropskem letu mladih 2022 razpravljal na januarskem plenarnem zasedanju, ki so se ga udeležili Anne Kjær Bathel, predstavnica programa Evropski mladi voditelji, Joe Elborn, generalni sekretar Evropskega mladinskega foruma, in Miriam Teuma, predsednica Evropskega usmerjevalnega odbora za mladino pri Svetu Evrope.

„Ključno je, da imajo mladi besedo pri oblikovanju sedanjih in prihodnjih politik,“ je povedala Christa Schweng, predsednica EESO. „Mladi so naša prihodnost, zato jih moramo nujno vključevati in vlagati vanje, da bomo zgradili trdne, mirne in trajnostne družbe ter razvili politike, ki zadovoljujejo posebne potrebe mlajših generacij.“

EESO je v pravem položaju, da sodeluje in se povezuje z mladinskimi mrežami, in rad bo prevzel vodilno vlogo v letu mladih. Pri tem se bo oprl na svoje uspešne pobude, kot so Vaša Evropa, vaš glas!, razprave z mladimi o podnebju in trajnosti ter podnebni vrh mladih, ki ga organizira na začetku poletja.

EESO se veseli konstruktivnega sodelovanja z evropskim letom mladih 2022. V tem letu morajo nastati oprijemljivi rezultati za mlade v Evropi na političnih področjih, ki vplivajo na njihovo življenje. (ks)

Okrevanje, moč in občutek pripadnosti so trije glavni cilji francoskega predsedstva, ki jih EESO podpira in se z njimi strinja. To je v nagovoru francoskemu državnemu sekretarju za evropske zadeve Clémentu Beauneju na plenarnem zasedanju 19. januarja 2022 povedala predsednica EESO Christa Schweng.

„Veseli me, da je veliko vaših prednostnih nalog – bolj suverena Evropa, nov evropski model rasti in humana Evropa – zelo podobnih tistim, za katere se zavzema EESO,“ je dejala predsednica Schweng in izpostavila prizadevanja EESO ter njegov prispevek k oblikovanju trdne, trajnostne in vključujoče Evrope.

Clément Beaune je poudaril, da bo francosko predsedstvo pomagalo oblikovati Evropo jutrišnjega dne, pripravljeno na leto 2030, in postaviti temelje za daljnosežne spremembe na področjih vrednot, naložb, mladih, kulture in zdravja. Posebno pozornost bo namenilo spodbujanju vrednot, kot so pravna država in demokratične vrednote, ki nas združujejo in so bile v zadnjih letih oslabljene, morda zato, ker smo jih jemali za samoumevne. „Želimo negovati občutek pripadnosti in zagovarjati naše vrednote. Brez te skupne evropske identitete, ki presega nacionalne, ne bo nobenega političnega projekta,“ je še dejal.

Glede prihodnjega zaključka Konference o prihodnosti Evrope je predsednica Schweng povedala: „Kot dom organizirane civilne družbe Evrope smo lahko vaši najboljši zavezniki v tej občutljivi zaključni fazi. Konkretni rezultati in pregledno spremljanje bodo ključni. Ljudje potrebujejo preglednost in videti morajo, da EU od besed prehaja k dejanjem. Francosko predsedstvo bo tako imelo odločilno vlogo za uspeh Konference in za to, da bo EU spet prišla v roke državljanov.“

Clément Beaune se je zavzel za to, da Konferenca o prihodnosti Evrope prinese konkretne predloge, ki jih je treba hitro uresničiti, saj ne sme biti samo črka na papirju, temveč mora pripraviti temelje za resnično reformo.“ (mp)

EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba model oskrbe odvisnih starejših oseb upoštevati pri širšem oblikovanju politik EU, saj naj bi se delež prebivalstva, starejšega od 80 let, do leta 2050 več kot podvojil.

Pandemija COVID-19 je razkrila pomanjkljivosti na tem področju in pobuda Komisije za oblikovanje nove evropske strategije oskrbe je po mnenju EESO korak v pravo smer. Vendar pa je treba upoštevati tudi stališča posvetovalnih institucij in evropskih organizacij civilne družbe, ki zastopajo starejše.

EESO je v mnenju na lastno pobudo Nov model oskrbe starejših – izkušnje iz pandemije COVID-19, ki ga je sprejel na januarskem plenarnem zasedanju, preučil različne modele dolgotrajne oskrbe nesamostojnih ali odvisnih oseb, starejših od 65 let, zlasti v institucionalni domski oskrbi.

Poročevalec mnenja Miguel Ángel Cabra De Luna je poudaril: „Oskrba starejših mora biti eden od temeljev politik EU, povezan z izpolnjevanjem akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic.“

EESO je predlagal ustanovitev evropske opazovalne skupine za oskrbo starejših, ki bi omogočila zbiranje zadostnih statističnih podatkov, primerjavo dobrih praks med različnimi državnimi modeli, ugotavljanje strukturnih pomanjkljivosti nacionalnih sistemov in zagotavljanje tehnične pomoči za lažje sprejemanje političnih smernic EU ter prispevala k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

Poleg tega se je EESO v mnenju zavzel tudi za razglasitev evropskega leta starejših v znak priznanja temeljnih pravic starejših in njihovega doprinosa k družbi, kot določa člen 25 Listine EU o temeljnih pravicah.

Med pandemijo so bile pravice in potrebe starejših oseb le delno upoštevane, razkrite pa so bile konceptualne, strukturne in funkcionalne pomanjkljivosti modelov oskrbe starejših. V širšem okviru so razmere prispevale k temu, da je postalo še očitneje, da staranje prebivalstva pomeni temeljni strateški izziv za EU in njene države članice. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v mnenju „Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu“ dejal, da je kljub spremembam v poklicnih tveganjih, ki so posledica digitalizacije dela in so povzročile porast stresa, izgorelosti ali ergonomskih poškodb ter rahlo znižanje števila nezgod pri delu, socialni dialog še vedno ključnega pomena za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu.

„Ukrepi za varnost in zdravje pri delu, ki se izvajajo prek socialnega dialoga, ne le pozitivno prispevajo k zdravju delavcev, temveč lahko izboljšajo tudi donosnost podjetij ter zmanjšujejo stroške zdravstvene oskrbe in absentizma. Stroški, ki jih poškodbe in bolezni, povezane z delom, povzročajo družbi, so ocenjeni na 476 milijard EUR ali 3,3 % BDP EU,“ je dejala poročevalka za mnenje Franca Salis-Madinier.

Vendar se kakovost socialnega dialoga med državami članicami razlikuje, zaradi česar se avtonomni sporazumi, ki so jih socialni partnerji sklenili na področju varnosti in zdravja pri delu, po EU včasih neenakomerno izvajajo.

Po mnenju EESO bi bilo treba okrepiti evropski socialni dialog, da bi zagotovili enotno zaščito vseh delavcev EU.  
Evropska komisija bi zato morala določiti jasna merila in tako zagotoviti, da bi se sporazumi, ki so jih podpisali socialni partnerji, izvajali v vseh državah članicah, še zlasti v luči razsodbe Sodišča EU, da Komisiji v zvezi s prošnjami socialnih partnerjev glede izvajanja sporazumov ni treba ukrepati.

Za določitev splošnih smernic za varnost in zdravje pri delu pa je poleg produktivnega socialnega dialoga potreben tudi trden regulativni okvir. Sporazumi, na podlagi katerih se na zahtevo obeh podpisnic oblikujejo direktive Sveta, se zdijo učinkovitejši, saj privedejo do konkretnih akcijskih načrtov v državah članicah.
EESO zato poziva k novim smernicam o delu na daljavo, ambicioznejšemu stališču glede boja proti raku in pripravi direktiv EU o kostno-mišičnih obolenjih in psihosocialnih tveganjih, ki postajajo velika poklicna grožnja za evropske delavce.

Skupina delodajalcev EESO je predložila več amandmajev k mnenju in izrazila svoje nasprotovanje, med drugim zlasti v zvezi s pozivi po novih regulativnih ukrepih, predlaganimi ukrepi EU glede kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj ter pripravo novih smernic za delo na daljavo.
Mnenje, za katerega je zaprosilo francosko predsedstvo EU, je bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju EESO s 172 glasovi za, 32 glasovi proti in 70 vzdržanimi glasovi. (ll)
 

EESO je pozval k uvedbi posebnih ombudsmanov, ki bodo malim in srednjim podjetjem (MSP) v Evropi pomagali pri reševanju njihovih težav v zvezi s financami in financiranjem. Prav tako poudarja, da je potrebna politična volja za podporo MSP pri uvajanju umetne inteligence.

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju sprejel dva dokumenta, ki obravnavata nekatera najbolj pereča vprašanja za MSP.

V mnenju z naslovom Strategija naslednje generacije za MSP – učinkovitejše in hitrejše izvajanje poudarja, da so dostop do posojil, likvidnost, pritok denarja in težave s plačili pomembne ovire za MSP, zlasti glede na krizo zaradi COVID-19, zato predlaga oblikovanje mreže ombudsmanov za finance in financiranje, ki bi:

•    spodbujala dostop MSP do sredstev;
•    preučila, ali in kako posredniške banke uporabljajo finančne instrumente za dosego MSP, ki najbolj potrebujejo finančna sredstva;
•    posredovala v sporih med MSP ter ponudniki financiranja in finančnih storitev.

EESO prav tako predlaga:

•    vzpostavitev projektne skupine za likvidnost MSP, ki bi spremljala izvajanje novih ukrepov Evropske komisije za izboljšanje kratkoročne likvidnosti mikropodjetij in MSP;

•    uvedbo prijave „na enem listu papirja“, da bi podjetjem z omejenimi kadrovskimi viri in pravno službo olajšala dostop do sredstev EU;

•    zagotovitev več možnosti MSP, da se potegujejo za javna naročila v državah članicah in jih tudi dobijo.

V mnenju Razvoj umetne inteligence v evropskih mikro, malih in srednjih podjetjih EESO poudarja, da je potrebna močna politična volja, da bi prebrodili ovire, ki preprečujejo uporabo umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih.

Za vzpostavitev zaupanja je potrebna politična volja, pri čemer morajo sodelovati socialni partnerji, gospodarske zbornice, poklicna združenja in drugi, da se odpravijo pomisleki mikro, malih in srednjih podjetij na terenu.

EESO predlaga vrsto ukrepov, za katere je potrebna tudi trdna politična volja, in sicer predvsem:

•    spodbujanje splošnega obvladovanja umetne inteligence z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem;
•   enostaven dostop mikro, malih in srednjih podjetij do javnega in zasebnega financiranja za umetno inteligenco;
•    zagotovitev ustrezne infrastrukture in povezav na vseh območjih;
•    spodbujanje ozaveščenosti o izzivih na področju kibernetske varnosti;
•    čim večje razširjanje dobre prakse in zgodb o uspehu. (dm)

Če hočemo, da bo socialna ekonomija še naprej rasla ne le zaradi spodbud javnih programov, potrebujemo nove finančen instrumente, meni EESO v svojem nedavnem mnenju, v katerem poziva tudi k finančnemu usposabljanju za spodbujanje zasebnega financiranja.

EESO v mnenju, ki ga je sprejel januarja, ugotavlja, da socialna ekonomija lahko privabi ustrezne naložbe le, če obstajajo namenski finančni instrumenti, ki lahko socialne učinke uravnotežijo s sprejemljivimi donosi za vlagatelje in pravičnimi tveganji za socialna podjetja.

Poročevalec Giuseppe Guerini je dejal: „Dejansko bi morali olajšati povezovanje zasebnih naložb in socialne ekoomije. Menimo, da finančni subjekti prepogosto obravnavajo organizacije socialne ekonomije kot zelo tvegane zgolj zato, ker uporabljajo orodja, ki se običajno uporabljajo za ocenjevanje drugih vrst podjetij”.

Naložbe s socialnim učinkom morajo izpolnjevati naslednja merila:

• imeti jasen cilj ustvariti socialni učinek;
• podpirati podjetja, ki so jasno opredeljena kot podjetja socialne ekonomije;
• določiti ravni pričakovanj, ki temeljijo na poštenih, trajnostnih in preglednih gospodarskih donosih, tudi če so nižji od tržnega povprečja;
• omogočiti ponovno vlaganje dela sredstev v druge naložbe s socialnimi cilji;
• imeti merljiv učinek;
• biti skladne z vrednotami podjetja, v katerega vlagajo.

Ustrezno vzajemno poznavanje je bistvenega pomena za zapolnitev naložbenih vrzeli.  „Finančne akterje je treba bolje podpreti, da bi razumeli realnost socialnih podjetij ter jim pomagali, da bi lažje razumela svet financ in finančne instrumente,“ trdi soporočevalka Marie Pierre le Breton.

Pri tem lahko pomaga tudi razširjanje dobrih praks (npr. finski strokovni center za naložbe z učinkom ali francoski naložbeni modeli „plačaj za rezultate“). Vendar pa je treba kazalnike za oceno učinka določiti na ravni EU. Ti so lahko objektivni, kot so ustvarjena delovna mesta, ali pa subjektivni, kot je blaginja v skupnosti.

EESO je v mnenju o prehranski varnosti in trajnostnih prehranskih sistemih, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 19. januarja 2022, opredelil ključne vzvode za trajnostno in konkurenčno proizvodnjo hrane v EU ter za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in povečanje samooskrbe EU z beljakovinami.

Da bi celostna prehranska politika lahko dejansko koristila evropskim potrošnikom, morata biti cena in kakovost živil, ki so trajnostno proizvedena v EU, konkurenčni. To pomeni, da mora biti evropski agroživilski sektor zmožen potrošnikom ponuditi živila po cenah, ki že vključujejo dodatne stroške, povezane z merili, kot so trajnost, dobrobit živali, višji stroški vložkov, varnost hrane in prehranska vrednost, in ki hkrati zagotavljajo pošteno plačilo kmetom, pri vsem tem pa ostati prva izbira za veliko večino potrošnikov.

Evropski zeleni dogovor na podlagi načel iz strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost sicer ponuja priložnost za ponovno potrditev „družbene pogodbe o hrani“ med EU in njenimi državljani, vendar je treba narediti še veliko. „Komisija je predlagala premalo konkretnih ukrepov za okrepitev agroživilskega sektorja ter prihodkov kmetov in delavcev ter za spodbujanje poštenih cen in vrednosti hrane,“ je poudaril soporočevalec Peter Schmidt.

Poročevalec mnenja, Arnold Puech d’Alissac, pa je opozoril, da so „spodbujanje odprte strateške avtonomije, zagotavljanje vzajemnosti trgovinskih standardov, spodbujanje raziskav, krepitev digitalizacije, razvoj inovativnih tehnologij in semen ter izboljšanje dostopa kmetov do usposabljanja o teh novih tehnologijah med ključnimi vzvodi ohranjanja konkurenčnosti evropskih proizvajalcev“.
Povečanje proizvodnje metuljnic in stročnic z visoko vsebnostjo beljakovin ter oljnic in oljnih pogač v EU bi koristilo kmetom v EU in pozitivno vplivalo na podnebje, biotsko raznovrstnost in okolje. (mr)

EU mora evropski promet nenehno prilagajati sedanjim in prihodnjim potrebam, zlasti zaradi sprememb v povpraševanju in naraščanja prometa v morskih pristaniščih. Glavni značilnosti morata biti multimodalnost in pametne rešitve na področju ladijskega prometa, pri čemer je treba izkoristiti prednosti različnih načinov prevoza za čim boljše rezultate, hkrati pa povečevati varnost in zmanjševati okoljsko breme.

To je glavno sporočilo mnenja, ki ga je pripravil Mateusz Szymański in je bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju EESO. V mnenju je obravnavano sporočilo Komisije z naslovom NAIADES III: Spodbujanje prevoza po evropskih celinskih plovnih poteh, ki bo kos izzivom prihodnosti.

Szymański je ob robu zasedanja dejal: „NAIADES III je pomemben akcijski načrt. EESO podpira prizadevanja za povečanje deleža prevoza po celinskih plovnih poteh v potniškem in tovornem prometu, saj na tem področju obstaja ogromen, še neizkoriščen potencial. Na številnih ravneh potrebujemo politično voljo in zavezanost za vzpostavitev podpornih ukrepov za razvoj in vzdrževanje infrastrukture ter spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh kot sektorja za poklice prihodnosti. V odziv na nove trende na področju prometa je treba posodobiti tudi omrežje TEN-T.“ (mp)

EESO je v raziskovalnem mnenju, ki ga je pripravil na zaprosilo francoskega predsedstva Sveta EU, Evropsko komisijo pozval, naj upošteva precejšnje koristi, ki jih lahko najbolj oddaljene regije prispevajo za prihodnost Evrope.

Komisija bi morala z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da bodo lahko te regije izkoristile okrevanje po COVID-19 ter podnebni, socialni in digitalni prehod. EESO predlaga nove ključne poteze za prehransko in energetsko avtonomijo v najbolj oddaljenih regijah, zeleni prehod, trajnostni turizem, socialno vključevanje, sodelovanje civilne družbe, usposabljanje ter reševanje problema z vodo in sanitarno ureditvijo.

Poročevalec Joël Destom je dejal: „Najbolj oddaljene regije bi morali izkoristiti za preizkušanje spodbujanja napredka na globalni ravni in lahko bi postale modeli, ki jih je mogoče izvajati drugod.“

Soporočevalec Gonçalo Lobo Xavier je dodal: „EESO se zavzema za zagotovitev digitalnega dostopa v najbolj oddaljenih regijah in za to, da se v naslednje operativne programe vključi obsežen projekt dostopa do vode in sanitarne ureditve.“ (tk)

EESO je januarja 2022 sprejel mnenje, v katerem je obravnaval priporočila Evropske komisije o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2022. Pri tem je upošteval tudi sedanje razmere.

Poročevalec Juraj Sipko je povedal: „Med največjimi izzivi gospodarstva euroobmočja so kopičenje javnega dolga, visoka stopnja inflacije in vprašanje, kako nadaljevati proces preoblikovanja v zeleno in digitalno gospodarstvo, pri čemer je treba hkrati nameniti pozornost socialni stabilnosti.“

EESO meni, da Pakt EU za stabilnost in rast ni več primeren za sedanje razmere. Projekt bančne unije je treba pospešiti in dokončati unijo kapitalskih trgov. EESO je zaskrbljen tudi zaradi poglabljanja socialne nestabilnosti in poziva k novim, primernejšim kazalnikom neenakosti in revščine. (tk)

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel januarja 2022, pozdravil cilj Evropske komisije, da pojasni in posodobi veljavni okvir EU ter oblikuje evropsko obdavčitev na način, ki bo spodbujal trajnostne nefosilne vire energije.

Vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih negativnih socialno-ekonomskih posledic nekaterih ukrepov iz predloga direktive Evropske komisije.

„Pozivamo k prožnejšemu pristopu do dovoljenih biogoriv in njihove obdavčitve,“ je dejal poročevalec Stefan Back.

Odbor prav tako priporoča uporabo pojma „energetska revščina“ namesto pojma „ranljiva gospodinjstva“, poziva, naj se okoljski davki vrnejo najbolj prizadetim osebam, in meni, da je treba prilagoditi sistem oblikovanja cen, da bi odražal cene vseh oblik energije.

„EESO tudi obžaluje, da predlog ne vključuje ustreznih ukrepov za preprečevanje revščine na področju mobilnosti,“ je dodal soporočevalec Philippe Charry. (tk)

Ključna vloga surovin je bila predmet dolge razprave na konferenci na visoki ravni, ki jo je EESO gostil 31. januarja. Konferenca se je osredotočila zlasti na dva glavna vidika: bistveno vlogo kritičnih surovin v strateški avtonomiji EU med zelenim in digitalnim prehodom ter pomen krožnosti pri potrebi po oblikovanju trga za sekundarne surovine v Evropi.

„Evropa je pri večini surovin močno odvisna od ostalega sveta. Prevzeti mora vodstvo in pokazati, da je ta industrija lahko trajnostna z okoljskega in človeškega vidika,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng, ki je poudarila tudi potrebo po strateških partnerstvih z podobno mislečimi državami po svetu.

Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je udeležence konference nagovoril z videosporočilom, v katerem je dejal: „Do leta 2050 bomo potrebovali 60-krat več litija za električne baterije za vozila. Ne dvomim, da bo krožno gospodarstvo postalo nov način pridobivanja surovin. To bo še eno ključno orodje, ki ga bomo imeli za zagotavljanje varnosti in odpornosti naših dobavnih verig. EESO in Evropska komisija razmišljata podobno.“

Agnès Pannier-Runacher, francoska državna sekretarka za industrijo, je kritične surovine označila za ključno vprašanje evropske avtonomije v prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo na podlagi krožnega modela. Evropska energetska avtonomija je ena od prednostnih nalog francoskega predsedovanja Svetu Evropske unije. „Ne moremo dopustiti, da bi se naša odvisnost pri fosilnih gorivih preoblikovala v novo odvisnost pri teh strateških kovinah,“ je dejala.

Razpravljavci so se strinjali, da mora Evropa pokazati globalno vodstvo na tem področju, in sicer z izjemnim zvišanjem svoji okoljskih in socialnih standardov ter standardov upravljanja.
„EESO se popolnoma zaveda, kako nujno je obravnavati to vprašanje. Prepričan je, da so ukrepi, ki jih je predlagala Evropska komisija, bistveni, če naj ohranimo in okrepimo industrijsko bazo EU,“ je dejal predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji, Pietro Francesco De Lotto, ki je konferenco vodil.

Skratka, javne institucije morajo še naprej skupaj ukrepati, civilna družba pa mora ostati aktivna na tem področju.

Konferenca je potekala v okviru dejavnosti EESO v zvezi s Konferenco o prihodnosti Evrope. (ks)