EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je objavil podrobni program svoje nove predsednice Christe Schweng v njenem mandatu 2020-2023. Na voljo je na spletu v vseh uradnih jezikih EU.

Program predsednice ponuja drzno vizijo močnejše in odpornejše Evrope po pandemiji COVID-19 in predvideva obsežen prispevek EESO k evropskem okrevanju in participativni demokraciji.

Program pod sloganom „Združeni za prihodnost Evrope“ namenja veliko pozornost enotnosti, ki bo ključna beseda predsedovanja Christe Schweng, s ciljem prenoviti EESO, da bi postal bolj enoten in imel več vpliva na oblikovanje politike EU.

Navedene so štiri prednostne naloge, ki so v skladu s prizadevanji predsednice, da bi Evropa po koncu pandemije svojim državljanom zagotavljala blaginjo in življenje v odprti in na vrednotah temelječi družbi.

Prva prednostna naloga naloga je gospodarsko uspešna Evropa s poudarkom na podpori državam članicam, podjetjem, delavcem in prebivalcem na splošno pri prebroditvi gospodarske krize in obnovi po njej. Socialno okrevanje bi moralo biti povezano tudi s prehodom na bolj digitalno in zeleno gospodarstvo.

Druga prednostna naloga je socialno vključujoča Evropa, ki bo zagotavljala, da pri digitalnem in zelenem prehodu nihče ne bo zapostavljen. Izrednega pomena je zaščita zaposlitve in dohodka za vse delavce, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam. V programu je poudarjeno, da se o skupnih vrednotah EU v nobenem primeru ni mogoče pogajati. Podpora je namenjena tudi vzpostavitvi evropske zdravstvene unije kot pomembnemu vidiku solidarnosti.

V okviru tretje prednostne naloge – okoljsko trajnostna Evropa – se priznava, da je bolj zeleno in digitalizirano gospodarstvo gonilo načrta za evropsko okrevanje. Za uspeh na tem področju morajo podjetja veljati za del rešitve in jih je treba spodbuditi k dejavnemu sodelovanju pri oblikovanju prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki je gospodarno z viri.

Četrta prednostna naloga je poskrbeti, da bo imel EESO vodilno vlogo na konferenci o prihodnosti Evrope. Gre za pomembno pobudo za izboljšanje delovanja EU, ki bo Evropejcem omogočila, da se vključijo v razpravo o osrednjih temah EU in jim tako dala občutek pripadnosti evropskemu projektu. EESO ima kot predan zagovornik participativne demokracije, katerega člani prihajajo iz vseh delov civilne družbe in so dejavni na terenu v vseh državah članicah, priložnost, da pokaže svojo dodano vrednost in deluje kot posrednik. (ll)

Na letni konferenci evropske platforme za krožno gospodarstvo, ki je 3. in 4. novembra v celoti potekala na spletu, se je EESO zavezal prispevati k temu, da bo platforma postala resnično središče skupnih prizadevanj za vzpostavitev krožnega gospodarstva v Evropi.

Predsednica EESO Christa Schweng je dogodek odprla skupaj z izvršnim podpredsednikom Komisije Fransom Timmermansom. V svojem govoru je najprej spregovorila o prvih treh letih platforme deležnikov za krožno gospodarstvo kot o zbirki dobre prakse ter o platformi kot forumu za strokovno razpravo, v nadaljevanju pa tudi o mandatu, ki se začenja v okviru novega akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo.

„Zadnja tri leta so pokazala, da si ljudje želijo sodelovati na tak način,“ je dejala. „Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, vaša platforma, je odličen primer sodelovanja politike in prakse.

Zato vas prosim, da ne odnehate z izmenjavo izkušenj in navdihujočih primerov, pa naj gre za krožno zasnovane potrošniške izdelke, inovativne ideje za zmanjševanje odpadkov in ravnanje z njimi, nakit iz recikliranih materialov, nacionalne vladne strategije za krožnost ali šole, ki na prihodnost pripravljajo naslednjo generacijo.

Če se ozrete okrog sebe, boste ugotovili, da se je naš skupni prehod že začel, vendar bomo morali storiti še veliko več, da bo EU resnično vodilna v svetovnem prehodu na krožno gospodarstvo.“

Christa Schweng je poudarila, da bo krožno gospodarstvo osrednjega pomena za uspeh evropskega zelenega dogovora, vodilnega načrta EU za prihodnja leta. Opozorila je na to, da je v času, ko se številni bojijo za svoja delovna mesta, krožno gospodarstvo dokazano pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest (približno štirje milijoni novih delovnih mest med letoma 2012 in 2018) ter da je treba podjetja podpreti pri prehodu v času, ko se spopadajo s posledicami krize zaradi COVID-19.

Drugi dan konference je odprl Cillian Lohan, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, ter eden od pobudnikov platforme, ki je trdno prepričan v njen potencial. V svojem govoru je poudaril, da je sodelovanje že ves čas v središču projekta in mora ostati tudi v prihodnje:

„Ta platforma je bila že od začetka namenjena sodelovanju“, je dejal. „Čeprav gre pri tem za nedavno zgodovino, se je moramo spominjati, saj je duh sodelovanja že takoj postal osnova projekta: to je bilo nekaj, kar bomo dosegli skupaj, ne pa v sporu ali tekmovanju drug z drugim. In platforma je pri svojem delu ostala zvesta temu duhu. 

„Za prehod na krožno gospodarstvo morajo biti v tem duhu sodelovanja vključeni vsi, pri tem pa imajo vodilno vlogo deležniki. Danes je naš cilj nadaljnji razvoj krožnega gospodarstva, za krmilom pa ste vsi vi.“

Dvodnevnega dogodka se je udeležilo več kot 700 ljudi, ki so pripomogli k temu, da je v Belgiji postal ena od najbolj priljubljenih tem na Twitterju.

Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo je skupna pobuda EESO in Evropske komisije, njen namen pa je vzpostaviti „mrežo mrež“ v podporo prehodu, ki ga usmerjajo deležniki. Kot inovativen projekt je bila za zgled podobnim platformam tako v državah članicah EU kot v ZDA.

Izid razprav na konferenci bo kmalu na voljo na spletni strani platforme. (dm)

Posebne potrebe žensk in otrok, ki si prizadevajo premostiti diskriminacijo ali ovire pri svojem vključevanju, se v politikah vključevanja držav članic EU ne upoštevajo vedno v celoti. EESO je v raziskovalnem mnenju, ki ga je predstavil na oktobrskem plenarnem zasedanju, predlagal, kako bi lahko te pomanjkljivosti odpravili.

Nemško predsedstvo Sveta Evropske unije je zaprosilo EESO, naj razpravlja o tem, kako olajšati vključevanje žensk, mater in družin z migrantskim ozadjem.

Mnenje je pripravila nekdanja članica Indrė Vareikytė, na plenarnem zasedanju 29. oktobra pa ga je predstavil glavni poročevalec Ákos Topolánszky.

Topolánszky je opozoril kolege, da je manj kot polovica držav članic EU sprejela politike, s katerimi izrecno podpirajo ženske in otroke migrantskega porekla, ki se soočajo z diskriminacijo in ovirami pri vključevanju. Dejal je, da so zaradi izoliranosti prepogosto žrtve osamljenosti in nasilja, in poudaril, da je treba pri iskanju rešitev sprejeti celovite politike vključevanja, ki bodo zajemale področja vključevanja, izobraževanja, zdravja, pravosodja in stanovanj.

EESO meni, da bi morali biti migranti bolje obveščeni o ciljih in koristih jezikovnega usposabljanja v svojem vsakdanjem življenju. Spodbuja tudi, da bi podrobneje preučili, ali bi lahko skupni evropski referenčni okvir za jezike uporabili za racionalizacijo procesa jezikovnega usposabljanja migrantov in za bolj prilagojen pristop.

Migrantke se soočajo z večplastnimi in presečnimi oblikami diskriminacije na več področjih družbenega življenja.
EESO zato spodbuja države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo, in jih poziva, naj migrantkam, ki so žrtve nasilja, zagotovijo enak dostop do ustreznih storitev, podpore in infrastrukture kot domačinkam.

Ker je kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno prizadela ranljive skupnosti, kot so migrantke iz etničnih manjšin, EESO močno spodbuja Komisijo, naj pri pripravi nove pobude za integracijo in vključevanje upošteva izkušnje, ki so jih Unija in države članice pridobile v tej krizi.

V prilogi mnenja so našteti navdihujoči socialni projekti, ki podpirajo migrantke in otroke migrante pri vključevanju in jezikovnem usposabljanju. (ll/tk)

EESO je ob upoštevanju katastrofalnih socialnih in gospodarskih posledic krize zaradi COVID-19 v dveh mnenjih predstavil svoja stališča o sedanji gospodarski krizi in obetih okrevanja v EU.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so predlogi Komisije za načrt Next Generation EU dobrodošli in pravočasni. Z vsakršnimi nepotrebnimi zamudami pri odobritvi in izvajanju načrta bi lahko močno ogrozili gospodarsko okrevanje EU.

Člani EESO obenem opozarjajo, da morajo države članice spodbuditi javne naložbe in ustvariti sinergije z zasebnimi naložbami. Odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast in največja možna prožnost pravil o državni pomoči bi se morali uporabljati vsaj, dokler se v polnem razmahu ne bo začelo splošno gospodarsko okrevanje in ne bo brezposelnost znatno upadla.

EU mora preiti na ekonomsko upravljanje, ki je osredotočeno na blaginjo in temelji na solidarnosti, saj bi vrnitev k varčevalnim ukrepom izničila koristi instrumenta Next Generation EU.

Philip von Brockdorff, poročevalec za mnenje Letna strategija za trajnostno rast za leto 2020, je dejal: „Letna strategija za trajnostno rast je priložnost, da prevladujoč gospodarski model postane veliko bolj odporen in trajnosten ter daje enako težo tako gospodarskim kot socialnim ciljem.“

Judith Vorbach, soporočevalka za mnenje Ekonomska politika euroobmočja 2020, je poudarila: „Da bi čim bolj zmanjšali in preprečili hude posledice pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb, EESO priporoča ekonomsko upravljanje, ki je osredotočeno na blaginjo, krepitev naložb v trajnostno rast, uveljavljanje evropskega stebra socialnih pravic in reformo davčnih politik.“

Obe mnenji, ki sta bili sprejeti na plenarnem zasedanju oktobra 2020, sta prispevek EESO k prihodnjemu jesenskemu svežnju semestra Evropske komisije in medinstitucionalnim razpravam, ki bodo sledile. Celoten članek lahko preberete tukaj. (na)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) sta 5. in 6. novembra organizirala Tretji forum za spoznavanje politik, na katerem so govorili o poteh izpopolnjevanja. Na forumu so se zbrali socialni partnerji ter predstavniki vlad in civilne družbe s tega področja, ki so opozorili, da bi lahko sedanja pandemija še bolj pospešila spremembe v svetu dela, ki jih je že prinesla digitalna revolucija, zaradi česar bosta postala izpopolnjevanje in preusposabljanje še pomembnejša.

Udeleženci foruma so zato poudarili, da je nujno treba izvajati zakonodajni predlog o poteh izpopolnjevanja, ki je bil sprejet v obliki priporočila Sveta leta 2016. Predstavlja namreč gradnik programa EU za znanja in spretnosti, njegov cilj pa je, da bi bili vsi Evropejci opremljeni z znanjem in spretnostmi, potrebnimi za sodelovanje na trgu dela, in bi lahko tako izkoristili svoj polni potencial kot posamezniki in tudi člani družbe.

Po podatkih iz raziskave Cedefopa bo moralo 128 milijonov odraslih v Evropi posodobiti svoja znanja in spretnosti ter pridobiti nova, da bi lahko obdržali ali dobili službo, ki ustreza njihovi ravni kompetenc, znanja in spretnosti. To je skupna številka za EU-27, Islandijo, Norveško in Združeno kraljestvo ter predstavlja kar 46,1 % aktivnega prebivalstva.

„Poudariti moramo, da je to, kar ponujamo, del paketa prve pomoči tako za delavce kot zaposlene, saj stvari ne bodo ostale enake. Poglobljena znanja in spretnosti so gonilo konkurenčnosti na ravni EU ter prispevajo k osebni in poklicni izpolnitvi posameznikov,“ je dejal predsednik strokovne skupine EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo Laurenţiu Plosceanu.

„Zagotoviti moramo, da bodo imeli vsi odrasli ves čas možnosti za izpopolnjevanje svojih znanj in spretnosti in pridobivanje novih, da se bodo tako lažje soočali z negotovimi razmeram in uspevali v življenju in na poklicni poti,“ je dejal izvršni direktor Cedefopa Jürgen Siebel. Dodal je še, da bi morali sistemi izpopolnjevanja in preusposabljanja upoštevati tudi potrebe podjetij, ki so pomemben del enačbe pri uresničevanju ambicioznih ciljev.

Na tretjem forumu za spoznavanje politik so bile podrobneje preučene izkušnje pri oblikovanju in izvajanju poti izpopolnjevanja na Finskem, Irskem in Nizozemskem. Vlade teh držav so določile ambiciozne cilje z obsežnimi strategijami ter uvedle reforme na področju vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih, ki že prinašajo sadove.

Preučen je bil tudi program portugalske vlade, s katerim je bilo mogoče povečati dostopnost izobraževanja odraslih. Leta 2016 na Portugalskem polovica prebivalstva ni imela zaključenega sekundarnega izobraževanja. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira spodbujanje učinkovitega socialnega dialoga v državah članicah EU, saj ima ta ključno vlogo pri oblikovanju ekonomskih, delovnih in socialnih politik, ki ustvarjajo boljše življenjske in delovne pogoje po vsej EU. Zato je treba spodbujati in doseči ekonomsko vzdržnost.

EESO je v mnenju Socialni dialog kot pomemben steber ekonomske vzdržnosti in odpornosti gospodarstev ob upoštevanju vpliva živahne javne razprave v državah članicah predstavil nacionalne prakse socialnega dialoga in vprašanje preučil v kontekstu preteklih kriz. Preučil je tudi, kako bi lahko zasnovali socialni dialog, zlasti v tristranski obliki, ki vključuje javne oblasti, da bi vključeval več kot le kolektivna pogajanja, saj je ključen instrument za dobro upravljanje kakršnih koli procesov sprememb.

Mnenje sta na zaprosilo nemškega predsedstva EU pripravili nekdanja članica EESO Vladimíra Drbalová in sedanja članica Cinzia Del Rio.

Države z uveljavljenimi mehanizmi socialnega dialoga se bolje in hitreje odzivajo na krize, tudi tiste, ki zajamejo ves svet, kot je pandemija COVID-19. EESO v mnenju kljub temu ugotavlja, da je socialni dialog še vedno razdrobljen in poteka zgolj občasno ali pa je oslabljen ter da je avtonomija socialnih partnerjev omajana.

V mnenju je navedenih več priporočil za dobro upravljanje po pandemiji v bližnji prihodnosti, vključno z zagotavljanjem dejavnega sodelovanja socialnih partnerjev pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje ter spodbujanjem trdnega upravljanja podjetij na podlagi socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.

Za uspešen socialni dialog morajo biti vanj vključeni predstavniki in legitimni socialni partnerji ter vlade, ki si zanj prizadevajo. Pomembno je tudi spoštovanje avtonomije socialnih partnerjev, svobode združevanja in pravice do kolektivnih pogajanj.

Evropski socialni dialog je zapisan v Pogodbah EU, kar bi morali evropski socialni partnerji s pridom izkoristiti.

Socialni partnerji bi morali biti vključeni v evropski semester ekonomskega upravljanja, zlasti v pripravo in izvajanje reform in politik na področju zaposlovanja, socialnih zadev in, če je primerno, gospodarstva.

„Potrebujemo zavezujoč mehanizem posvetovanja s socialnimi partnerji v okviru evropskega semestra. Ob upoštevanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije je danes bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se socialni partnerji vključijo v pripravo načrtov za okrevanje in odpornost, tudi v vladna orodja za poročanje,“ je dejala Cinzia Del Rio. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je Evropsko unijo in države članice pozval, naj sprejmejo celosten pristop v podporo raznolikosti in vključenosti v svojih družbah ter okrepijo pravna in politična prizadevanja za odpravo naraščajočega rasizma in ksenofobije v Evropi.

Ker se povečujeta število napadov in obseg sovražnega govora, usmerjenega proti migrantom in etničnim manjšinam, sedanja pandemija pa še zaostruje strukturno diskriminacijo, s katero se soočajo, mora EU nujno storiti več na tem področju, tudi s spodbujanjem upravljanja raznolikosti.

EESO je svoje predloge o tej temi predstavil v mnenju Upravljanje raznolikosti v državah članicah EU, pripravljenem na zaprosilo nemškega predsedstva Sveta EU. Pri pripravi mnenja je izvedel študije primerov v štirih državah – na Finskem, v Franciji, Italiji in na Poljskem –, ki predstavljajo štiri različne dele Evrope. Rezultati študij so bili predstavljeni v mnenju in njegovi prilogi.

Študije primerov so pokazale, da so v vseh štirih državah delavci migranti številčno najbolj zastopani v nizko plačanih in prekarnih oblikah zaposlitve. Najslabše so razmere v Italiji, sledi ji Francija, v isto smer pa se giblje tudi Poljska. Nebelke se v vseh štirih državah soočajo z najvišjimi stopnjami diskriminacije pri zaposlovanju, in sicer v primerjavi tako z belopoltimi Evropejci kot z moškimi iz istih etničnih skupin. V vseh štirih državah so Romi še vedno najbolj marginalizirana manjšina.

Mnenje je pripravil nekdanji poljski član EESO Adam Rogalewski, na oktobrskem plenarnem zasedanju pa ga je predstavil glavni poročevalec Carlos Trindade.

„Zaradi pandemije COVID-19 se strukturni rasizem v Evropi poglablja. Poleg tega, da so pripadniki etničnih manjšin in migranti bolj izpostavljeni bolezni, so tudi bolj ogroženi zaradi neenakosti, ki izhajajo iz zaostrenih gospodarskih in socialnih razmer, ter imajo manj možnosti za podporo,“ je dejal Carlos Trindade.

„Za odpravo strukturnega rasizma v vseh institucijah je potrebna socialna pravičnost za pripadnike etničnih manjšin in migrante,“ je še poudaril in dodal, da je EESO pozval EU in države članice, naj okrepijo svoja pravna in politična prizadevanja za odpravo rasizma in ksenofobije.

EESO v svojem mnenju zagovarja stališče, da se dobro upravljanje raznolikosti osredotoča na vse vidike dela in vsakdanjega življenja migrantov in etničnih manjšin. To zajema način obravnave na delovnem mestu, njihovo izobraževanje, dostop do javnih storitev, socialne pravice in njihovo vključenost v lokalne skupnosti. (ll)

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) je 9. novembra na seji na daljavo razpravljala o jeklarski industriji EU. V razpravi, ki ji je predsedoval novi predsednik CCMI Pietro Francesco De Lotto, so se člani komisije osredotočili na vprašanja presežnih zmogljivosti in razogljičenja v mednarodnem jeklarstvu. Govorniki so spregovorili o izzivih, s katerimi se sooča evropska jeklarska industrija: načrt okrevanja po COVID-19, razogljičenje proizvodnih procesov, zaščitni ukrepi EU in trgovina.

Jeklo je osnovna dobrina v vseh razvitih državah in državah v razvoju. Pandemija COVID-19 je sprožila vprašanja o odvisnosti v globalni dobavni verigi, predvsem zato, ker so številne države odvisne od ene same.

Prekomerna proizvodnja kitajske jeklarske industrije vzbuja zaskrbljenost, saj Kitajska zdaj obvladuje več kot polovico svetovnega tržišča. Združene države Amerike so leta 2018 uvedle zaščitniške tarife, da bi zmanjšale odvisnost svojega gospodarstva od kitajskih surovin. Ameriški ukrep je močno prizadel evropski trg, saj so ZDA pomemben kupec jekla, izdelanega v EU.

Obenem si države po vsem svetu prizadevajo zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov in pojavlja se vse več pobud v smeri krožnega gospodarstva.

Pietro Francesco De Lotto je razpravo sklenil z besedami: „Zagotoviti moramo konkurenčnost jeklarskih sektorjev, ki spoštujejo okoljske standarde, potrebne za prehod, hkrati pa se soočajo s tekmeci iz drugih regij sveta, ki takšnih standardov ne poznajo ali ti niso zadostni. To velja tudi za standarde glede delovnih pogojev in pravic delavcev.“

EESO se zato zavzema za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za evropske in neevropske proizvajalce izvoznike. (tk/ks)

Napočil je čas za novo rubriko.

Vsak mesec vam bomo predstavili posebnega gosta. To bo znana in odmevna kulturna osebnost iz Evrope, ki nam bo predstavila svoj pogled na svet, prinesla svežega vetra, nam razširila obzorje, nas navdihnila in razveselila.

Naš prvi posebni gost je Pierre Kroll, belgijski karikaturist in risar dnevnika Le Soir.

Njegove karikature slovijo po značilnem smislu za humor in nezgrešljivem slogu, s katerima na izviren in presenetljiv način komentira evropske in svetovne dogodke.

Prosili smo ga za stališče o trenutno pereči temi, na kar se je prijazno odzval s tole ilustracijo. (ehp)