EESO info

EESO je v raziskovalnem mnenju ob 30. obletnici enotnega trga podprl zamisel Komisije, da bi namesto omilitve pravil konkurence ustanovili sklad EU, ki bi združeval sredstva za naložbe v ključne projekte zelene tehnologije.

Omilitev pravil o državni pomoči za zaščito evropskih industrij pred tekmeci iz ZDA, kjer je bil sprejet zakon o zmanjšanju inflacije, bi lahko privedla do asimetrije med bogatejšimi državami članicami, kot je Nemčija, ki je zmožna subvencionirati svoje industrijske sektorje, in državami članicami z manj fiskalnega manevrskega prostora, ki si tega ne morejo privoščiti. To je poudaril EESO je v novem poročilu, ki podaja oceno 30 let enotnega trga in njegove prihodnosti.

„Vzpostavitev Evropskega sklada za suverenost je najboljši način za nov zagon evropske industrijske politike in naložb v zelene tehnologije,“ je dejal poročevalec Felipe Medina Martín iz skupine delodajalcev v EESO. Poudaril je tudi, da je treba pregledati in spremeniti veljavna pravila o državni pomoči.

„Preučiti je treba merila za dodeljevanje državne pomoči, njihove posledice in koristi,“ je dejal poročevalec. Dodal je: „Vemo, da so bili nekateri sektorji upravičeni do državne pomoči ter odstopanj in izjem v zvezi z njo, drugi pa ne. Če k temu dodamo še neravnovesja med državami članicami, smo priča ogromnim razlikam na področju konkurenčnosti v EU.“

EESO v poročilu poudarja, da je enotni trg nedvomno eden največjih političnih, gospodarskih in socialnih dosežkov EU, vendar mora ostati nenehno razvijajoči se projekt, ki se bo še naprej prilagajal spreminjajočim se razmeram in se odzival na prihodnje izzive.

Na prvem mestu bi morala biti odprta strateška avtonomija: prednostne naloge bi morale biti oskrba, trgovina, energija in kritične surovine, pri čemer bi bil eden od ustreznih načinov sklepanje sporazumov z državami, ki imajo enaka načela in vrednote.

V zvezi z notranjim trgom EESO opozarja na zaskrbljujoče dejstvo, da se večina regulativnega bremena še vedno ustvarja na ravni držav članic, pri čemer nacionalni predpisi včasih začnejo veljati pred predložitvijo pobud EU, kar preprečuje usklajevanje in lahko povzroči izkrivljanje enotnega trga. Da bi se temu izognili, EESO predlaga, naj EU bolj proaktivno in pravočasno pripravlja zakonodajo.

Upoštevajoč vidik delavcev želi EESO videti, da se ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij uskladijo z ukrepi za zaščito kakovosti dela in zagotavljanje pravic državljanov, varstva potrošnikov ter pravičnih pogojev za manjša podjetja.

„Svet se spreminja, zato se bo morala paradigma, ki se je v zadnjih 30 letih uporabljala za enotni trg, prav tako spremeniti, in to verjetno kar radikalno, če želimo premagati nove geopolitične izzive,“ je poudaril soporočevalec Angelo Pagliara iz skupine delojemalcev EESO. „Damping je orodje, ki spodkopava konkurenco, zato se moramo za dosego resnične konkurenčnosti boriti proti vsem oblikam dampinga – socialnemu, davčnemu in vsem drugim,“ je še dejal.

To krovno poročilo bodo spremljala mnenja, ki bodo obravnavala posebna vprašanja v zvezi z enotnim trgom. (dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu 2023 pozval Evropsko unijo, naj sprejme zavezujočo zakonodajo za preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Vse več je dokazov o tem, da prekarno delo znatno vpliva na duševno zdravje delavcev.

EESO je 27. aprila v okviru razprave s španskim državnim sekretarjem za delo in socialno gospodarstvo Joaquínom Pérezom Reyem predstavil svoje mnenje o prekarnem delu in duševnem zdravju.

Poročevalec za to mnenje, José Antonio Moreno Díaz, je ponovil, da obstajajo jasni dokazi, da prekarno delo povečuje možnosti za poslabšanje duševnega zdravja delavcev, kar pomeni, da gre za vprašanje javnega zdravja.

Prekarno delo z vidiki, kot so negotovost zaposlitve, izkoriščevalske pogodbe o zaposlitvi za določen čas, dolg delovnik in nezmožnost načrtovanja delovnega časa, krši temeljne pravice delavcev, zato se je treba boriti proti vsem oblikam takega dela in jih odpraviti. EESO zato poziva k sprejetju zavezujoče zakonodaje na ravni EU ter dopolnitvi in posodobitvi Direktive o varnosti in zdravju pri delu (89/391/EGS).

„Potrebujemo visokokakovostno delovno okolje, ki ne bo povzročalo telesnega ali duševnega trpljenja. Potrebujemo posebno direktivo EU o psihosocialnih tveganjih,“ je prepričan José Antonio Moreno Díaz.

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Naš odbor si prizadeva prispevati k napredku socialne agende EU ter oblikovanju trajnostne in konkurenčne Evrope, primerne za 21. stoletje. To med drugim pomeni dostojne razmere na trgu dela, podporo vključevanju delavcev in boj proti prekarnemu delu.“ (ll)

Evropska kartica ugodnosti za invalide, ena glavnih prednostnih nalog invalidskega gibanja, bo invalidom omogočila uveljavljanje njihove pravice do svobode gibanja v EU na enaki osnovi kot drugim osebam.

EESO pozdravlja pobudo za evropsko kartico ugodnosti za invalide, ki jo je uvedla Evropska komisija, da bi invalidom pomagala pri svobodnem gibanju in bivanju v Evropski uniji.

Vendar je EESO v mnenju, sprejetem na plenarnem zasedanju aprila, opozoril, da bo kartica uspešna le, če bodo države članice vzajemno priznavale status invalida. Trenutno tega ne počnejo, zaradi česar so invalidi med potovanji v druge države prikrajšani za podporne ukrepe. To je huda omejitev njihove svobode gibanja, temeljne vrednote EU.

Poročevalec za to mnenje Ioannis Vardakastanis je ob tem povedal: „Trenutno imamo prvo- in drugorazredne evropske državljane. Prvi so tisti, ki lahko potujejo v drugo državo članico, tam delajo, študiralo ali dobijo prebivališče, drugi pa tega ne morejo. Evropska kartica ugodnosti za invalide bo te ovire odpravila.“

EESO je v mnenju zapisal, da je ta kartica ena glavnih prednostnih nalog invalidskega gibanja, ki že dolgo poziva k njeni uvedbi. Priporočil je, naj se kartica uvede z uredbo, saj je primernejši instrument, ki bi zagotovil njeno skladno in enotno uporabo ter preprečil različno izvajanje na nacionalni ravni.

Sprejeti je treba tudi dopolnilne ukrepe, da bi bili promet, storitve in zgradbe dostopni vsem, osebne podatke na kartici pa bi bilo treba zaščititi z uredbo o varstvu podatkov. Kartica se bo torej uporabljala kot evropski potni list za invalide.

Po mnenju EESO bo države članice prisilila k izboljšanju sedanjih sistemov, ki temeljijo predvsem na medicinskem pristopu k invalidnosti, ter njihovi uskladitvi z modeli, ki jih določa Konvencija ZN o pravicah invalidov.

Da bi bila kartica uspešna, je EESO pozval k obsežnemu vključevanju invalidov in njihovih organizacij v vse faze njenega uvajanja in spremljanja.

Pozval je tudi k temu, naj bo evropska kartica ugodnosti za invalide ločena od evropske parkirne karte. To bi invalidom olajšalo uporabo javnih prometnih sredstev in dostop do javnih storitev. (ll)

EESO meni, da so predlogi Komisije za krepitev socialnega dialoga v državah članicah in EU pravočasni in potrebni, vendar poziva k dodatnim ukrepom. Potrebno je storiti več za izboljšanje posvetovanj s socialnimi partnerji na nacionalni ravni, pokritosti s kolektivnimi pogajanji na evropski in nacionalni ravni ter izvajanja sporazumov socialnih partnerjev.

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja nedavno pobudo Evropske komisije za krepitev in spodbujanje socialnega dialoga v EU. Vendar obenem izpostavlja nekatera vprašanja, ki jih je treba obravnavati, da bi bil dialog na nacionalni in evropski ravni vsebinski in učinkovit.

EESO je v mnenju, sprejetem na aprilskem plenarnem zasedanju, preučil nedavno sporočilo Komisije o krepitvi socialnega dialoga in predlog za priporočilo Sveta o tej temi.

EESO opozarja, da pozitivni rezultati socialnega dialoga ne bi smeli biti samoumevni, in Komisiji predlaga, naj preuči uspešne nacionalne, regionalne in sektorske modele ter ugotoviti razloge za njihovo uspešnost.

„Prizadevanja Komisije za krepitev socialnega dialoga je treba pozdraviti. Hkrati v mnenju priporočamo nadaljnje ukrepe, na primer za izboljšanje tristranskega socialnega dialoga na nacionalni ravni, izboljšanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji in uporabo direktiv Sveta za oblikovanje jasnih pravil za izvajanje sporazumov socialnih partnerjev,“ je pojasnila poročevalka za mnenje Pekka Ristelä.

EESO meni, da mora učinkovit socialni dialog vključevati reprezentativne in legitimne socialne partnerje z znanjem, tehničnimi zmogljivostmi in pravočasnim dostopom do informacij. Prav tako je zanj potrebna politična volja in zavezanost sodelovanju v socialnem dialogu. Treba je spoštovati avtonomijo in pravice socialnih partnerjev, kot sta pravica do svobode združevanja in kolektivnih pogajanj, ter omogočiti pravni in institucionalni okvir.

„Menimo, da je predlagano priporočilo ustrezen instrument za podporo procesu, če vsebuje jasne in učinkovite določbe o spremljanju, ki jih je prvotno predlagala Komisija. Iz razprav med državami članicami je razumeti, da je to že od samega začetka problem. Končno besedilo priporočila bo preizkus resnične politične volje za dejansko okrepitev procesa,“ je dejala soporočevalka Maryia Mincheva.

Glede na to da so tristranski socialni dialogi v nekaterih državah članicah bolj formalni kot vsebinski, EESO predlaga vzpostavitev skupnega učinkovitega okvira za vključevanje socialnih partnerjev na nacionalni ravni. Komisiji predlaga, naj ukrepa v primerih, ko socialni partnerji niso dejansko vključeni.

EESO poleg tega opozarja, da gre pri civilnem dialogu, ki zajema večji nabor tem in deležnikov, za ločen proces. To razlikovanje bi bilo treba upoštevati tudi pri podpori za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in civilne družbe. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na aprilskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o vplivu metaverzuma na družbo. V njem je poudarjeno, da mora EU hitro obravnavati priložnosti in tveganja, povezana z metaverzumom, da bi bilo virtualno okolje vključujoče in varno.

Metaverzum se je že pokazal za obetavnega pri zagotavljanju stroškovno učinkovitih rešitev, hitrejše proizvodnje, boljše kakovosti, manjših tveganj in večje učinkovitosti. Obeta tudi z vidika blaženja vplivov okolje, saj omogoča delo na daljavo ter zmanjšuje potrebo po fizičnih potovanjih in emisije ogljika.

Poročevalec za to mnenje, Martin Böhme, je poudaril, da bodo „metaverzum in virtualni svetovi precej vplivali na naše življenje, s tem pa se pojavljajo tako priložnosti kot morebitne pasti, ki jih je treba predvideti“.

Virtualni svetovi so lahko povezani z več tveganji, zlasti za otroke in ranljive skupine. Odbor poziva operaterje platform, naj vzpostavijo stroge nadzorne mehanizme za filtriranje in odstranjevanje škodljivih vsebin ter zaščitne ukrepe za preprečevanje nadlegovanja, zlorab in izkoriščevalskega ravnanja. Med pomisleki, ki jih navajajo uporabniki, so tudi odvisnost ter vprašanja zasebnosti in duševnega zdravja.

Poleg tega veljavna zakonodaja morda ne ureja zadostno virtualnih svetov. EESO poziva institucije EU, naj poskrbijo, da bo metaverzum skladen z zakonodajo, ki velja v resničnem svetu, in davčnimi pravili ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obravnavanje njegovih posebnih potreb.

V mnenju je izpostavljeno, da ima industrijski metaverzum velik potencial za evropska podjetja, ki želijo optimizirati svoje poslovanje, zbirati podatke in povečati uspešnost. Med izzivi v industriji so potreba po večjem sprejemanju teh novih tehnologij, prekvalifikaciji delovne sile ter zagotavljanju etične in varne izkušnje.

„Za vzpostavitev metaverzuma za podjetja so potrebne posebne veščine, zato si mora Evropa prizadevati, da bo vnovič postala gostoljubno okolje za raziskovalce, če želi ostati korak pred konkurenco,“ je dejal soporočevalec Hervé Jeannin.

EESO trenutno pripravlja še eno mnenje o metaverzumu, ki naj bi bilo sprejeto v drugi polovici leta. (gb)

Dolgoročno trajnostni promet je mogoč, vendar le, če si ljudje, industrija in prometni sektor prizadevajo za dva cilja: 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in zavezo za uporabo dogovorjenih načinov in sredstev za dosego končnega rezultata.

To je bilo sporočilo iz mnenja EESO, ki sta ga pripravila Stefan Back in Mateusz Szymański in je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 27. aprila 2023.

Da bi dosegli cilj dolgoročnega zelenega prometa, „mora biti prehod privlačen in realističen ter s tem sprejemljiv za državljane in podjetja s treh vidikov: finančnega, socialnega in praktičnega,“ je dejal g. Back.

„To je edini način, da naša družba dejavno podpre prehod, sicer tveganje ni samo neuspeh, temveč v najhujšem primeru družbeni nemiri,“ je dodal g. Szymański.

EESO poleg tega meni, da morajo biti za uspeh prehoda izpolnjeni nekateri pogoji.

Podjetja morajo predvsem čutiti, da niso preobremenjena s stroški in da bodo ohranila konkurenčnost, tako znotraj EU kot po svetu.

Poleg tega morajo zaposleni prehod doživljati kot sprejemljiv in imeti možnost, da se na socialno sprejemljiv način prilagodijo novim delovnim pogojem.

Predvsem pa je treba državljanom tako v aglomeracijah kot na podeželju zagotoviti dostop in mobilnost po razumni ceni in pod dobrimi splošnimi pogoji. (mp)

EESO je ponovno pozval k prenovi evropskega semestra in k sprejetju uredbe EU, s katero bi vključitev civilne družbe v cikel postala obvezna.

EESO je v mnenju, o katerem je razpravljal in ki ga je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, poudaril, da bi morale gospodarske reforme temeljiti na socialnih dejavnikih in ne več zgolj na gospodarskih kazalnikih. Obenem je poudaril, da je treba revidirati tudi proces priporočil za posamezne države, da bi države članice spodbudili k prevzemanju vodilne vloge pri njihovem izvajanju.

Evropski semester je vsakoletni polletni cikel usklajevanja ekonomskih, socialnih in fiskalnih politik med državami članicami, ki spremlja tudi nacionalne načrte za okrevanje in odpornost. Čeprav ima semester od uvedbe leta 2011 pomembno vlogo, so se pokazale tudi precejšnje pomanjkljivosti.

EESO v tem mnenju vnovič poziva k reformi evropskega semestra, da bi okrepili njegovo preglednost in demokracijo, vključenost organizirane civilne družbe in učinkovitost njegovega delovanja. EESO priporoča naslednje:

• pregled, dopolnitev in uskladitev obstoječih sistemov kazalnikov, kar bi pripomoglo k izboljšanju postopkov ocenjevanja;
• priporočila za posamezne države, kot eden glavnih instrumentov evropskega semestra, bi morala zajemati obdobje treh let z letnimi ocenami in pregled, njihovo izvajanje in financiranje pa bi bilo treba povezati s proračunom EU, kar bi bila najboljša spodbuda za zagotovitev skladnosti;
• socialne partnerje in organizacije civilne družbe bi bilo treba vključiti s strukturiranim uradnim postopkom posvetovanja, za kar bi moral imeti poseben organ zakonsko določene pristojnosti. V tem postopku bi morali imeti pomembno vlogo tudi obstoječi nacionalni ekonomsko-socialni sveti;
• načela in splošne značilnosti strukturiranega in stalnega vključevanja organizirane civilne družbe v različne faze evropskega semestra bi bilo treba opredeliti v uredbi EU.

Sporočilo za javnost

Celotno mnenje (tk)

Vojna v Ukrajini je povzročila precejšnjo čezmejno okoljsko škodo in veliko zaskrbljenost. EESO poziva, naj se dejavnosti Rusije v skladu s pravom EU obravnavajo kot kazniva dejanja, in opozarja na potrebo po zaščiti okolja za varstvo temeljih pravic.

Ekosistemi Ukrajine so močno poškodovani. Uničene so velike površine gozdov, zrak in voda pa sta onesnažena. To ogroža njeno bogato biotsko raznovrstnost, ekosisteme, človekovo zdravje in kmetijsko proizvodnjo. EESO se tako kot Evropski parlament zavzema za to, da bi bil ekocid v skladu s pravom EU priznan kot kaznivo dejanje, da bi Rusija prevzela odgovornost in da bi se preprečile prihodnje okoljske katastrofe.

Poročevalka Ozlem Yildirim je ob tem povedala: „EESO poudarja, da je treba zaradi varstva temeljnih pravic v Evropski uniji in drugod nujno izboljšati varstvo okolja. To je še toliko bolj nujno glede na hudo okoljsko škodo, ki jo povzroča vojna v Ukrajini.“

Odbor poziva tudi k ukrepom za popis in oceno posledic, pri čemer je treba zagotoviti pravno varstvo, prevzem odgovornosti in pravično povojno okrevanje v skladu z mednarodnimi standardi.

Pravica do zdravega okolja je bistvena za socialno in ekonomsko blaginjo, saj so mnoga delovna mesta odvisna od zdravega podnebja. EESO poziva države članice in institucije, naj okrepijo pravna orodja in prizadevanja za zaščito pravice do zdravega okolja, zlasti glede na krhko stanje ekosistemov, ki je postalo vidno med konfliktom v Ukrajini. (ks)

Člani so si lahko pobliže ogledali sofisticiran ekosistem, ki varuje okolje, spodbuja uspešno gospodarstvo, podpira prakse krožnega gospodarstva v kmetijstvu in krepi socialno kohezijo.

Delegacija članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) je 5. maja obiskala vas Wildpoldsried, ki se ponaša s proizvodnjo trajnostne energije, v nemški deželi Allgäu.

Vas je znana po uspešni uporabi lokalno proizvedene energije iz obnovljivih virov in močni udeležbi javnosti.

Na člane EESO je naredila velik vtis njena infrastruktura, ki vključuje vetrne turbine, bioplinarno, kogeneracijsko elektrarno z lokalnim ogrevalnim omrežjem in fotovoltaični sistem z baterijo.

Inovativni in trajnostni pristop vasi je odličen primer sofisticiranega ekosistema, ki varuje okolje, spodbuja uspešno gospodarstvo, podpira prakse krožnega gospodarstva v kmetijstvu in s sodelovanjem državljanov pospešuje socialno kohezijo.

Obisk je bil za EESO še posebej zanimiv, saj je njegovo poslanstvo svetovati institucijam EU glede vprašanj civilne družbe in si prizadevati premostiti vrzel med družbenim udejstvovanjem in politikami EU. (ks)