EESO info

Predsednik se zavezuje, da bo Evropski ekonomsko-socialni odbor postal glavna institucija za demokratični dialog in odprt tudi za države, ki se želijo pridružiti EU.

EESO je za 34. predsednika v svoji 65-letni zgodovini izvolil Avstrijca Oliverja Röpkeja. Nekdanji vodja bruseljskega urada avstrijske zveze sindikatov (ÖGB) in zadnji predsednik skupine delojemalcev v EESO bo naslednji dve leti in pol vodil institucijo EU, ki zastopa organizirano civilno družbo.

Na čelu EESO sta se mu pridružila Poljak Krzysztof Pater kot podpredsednik, pristojen za proračun, in Romun Aurel Laureniu Plosceanu kot podpredsednik, pristojen za komuniciranje. Predsedovanje EESO se na polovici mandata zamenja in tako je g. Röpke nasledil svojo avstrijsko kolegico Christo Schweng, ki je EESO vodila v prvi polovici mandata 2020–2025.

G. Röpke, ki je zagovornik delavskih pravic, želi utrditi vlogo EESO kot foruma za razpravo med različnimi akterji, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju politik EU, in državljanom vrniti zaupanje v projekt EU.

„V tem mandatu bom krepil edinstveno vlogo EESO kot posrednika med državljani, civilno družbo in institucijami EU, ki dejansko deluje kot platforma za odkrito in vključujočo razpravo. Navezal bom stike z našimi partnerji na Zahodnem Balkanu in v vzhodnem sosedstvu, da bi spodbudil tesnejše sodelovanje, ter pritegnil mlade, da bi ustvarjali prihodnost, kakršno si želijo – vključujočo, uspešno in demokratično,“ je dejal predsednik.

G. Röpke je za svoje predsedovanje izbral slogan Zavzemanje za demokracijo in Evropo. Štirje stebri njegovega programa, imenovanega manifest, odražajo njegovo vizijo bolj socialne in reprezentativne Evrope, ki se povezuje s sosedi, da bi jim pomagala utreti pot do stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Pri tem se želi osredotočiti na zavzemanje za demokracijo doma in v tujini, zavzemanje za Evropo z izboljšanjem reprezentativnosti EESO ter izboljšanjem njegovih dejavnosti ozaveščanja in njegovega delovanja, usmerjenega v prihodnost.

Manifest vključuje seznam ukrepov, ki jih namerava novi predsednik izvesti v svojem mandatu. Med temi so imenovanje častnih članov iz držav pristopnic k EU, ki bi jih vključili v vsakodnevno svetovalno delo Odbora, ter močna udeležba EESO v kampanjah in dejavnostih za povečanje udeležbe volivcev na evropskih volitvah leta 2024. Osredotočil se bo tudi na vključevanje državljanov, zlasti mladih, v evropski projekt s pomočjo državljanskih forumov in drugih oblik sodelovanja. (ll)

Aurel Laurențiu Plosceanu, član skupine delodajalcev v EESO, je predsednik Romunskega združenja gradbenikov (ARACO) in podpredsednik Splošne zveze industrialcev Romunije (UGIR).

Izvoljen je bil na plenarnem zasedanju 26. aprila 2023 ob prenovi sredi mandata.

„To odgovornost sprejemam z velikim veseljem in trdno zavezanostjo,“ je dejal. „Zdaj se soočamo z več izzivi, zato moramo znati učinkovito sporočati, kaj delamo na ravni EU, in doseči, da se sliši glas organizirane civilne družbe EU.“

G. Plosceanu, ki je član EESO od leta 2007, ko se je Romunija pridružila EU, je bil v prvi polovici sedanjega mandata EESO predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC). Sopredseduje skupnemu posvetovalnemu odboru EU-Srbija.

Diplomiral je iz tehničnih inženirskih študij (Tehnična univerza za gradbeništvo v Bukarešti) in prava (Univerza Nicolae Titulescu v Bukarešti) ter končal magistrski študij eMBA na področju ekonomije (INDE) in podiplomski študij na področju obrambe (Romunska nacionalna visoka šola za obrambo). (mp)

Nekdanji poljski minister za socialno politiko in sedanji predsednik poljske zveze skavtov (ZHP) je bil 26. aprila na plenarnem zasedanju EESO, katerega aktiven član je že od leta 2006, izvoljen na mesto podpredsednika, pristojnega za proračun.

Ena glavnih prednostnih nalog predsednika Paterja bo v času, ko bo za krmilom finančnega stroja Odbora, spodbuditi odpornost te demokratične institucije na grožnje in sovražne vplive.

Ob tem je povedal: „Po ruskem napadu na Ukrajino je prišlo ne le do dramatičnih sprememb v gospodarskem okolju, ki povzročajo veliko negotovost pri načrtovanju večjega dela odhodkov Odbora, temveč so se spremenile tudi svetovne geopolitične razmere. Zato je bolj kot kdaj koli prej pomembno vlagati v večje zmogljivosti demokratičnih sistemov za varstvo temeljnih pravic in njihove stabilnosti.“

Krzysztof Pater je imel v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Poljskem pomembno vlogo pri reformi pokojninskega sistema in je pomagal oblikovati zasnovo naložbenih stebrov. Leta 2001 je postal državni podsekretar za delo in socialno politiko, leta 2004 pa minister za socialno politiko.

Od predsednika Poljske je prejel zlati križ za zasluge za svoje delo na področju izobraževanja otrok in mladih. Poleg tega je že več kot 45 let aktiven član zveze skavtov in trenutno njen predsednik.

V EESO je bil od leta 2008 do leta 2010 predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo, v letih 2010–2013 in 2018–2020 pa predsednik opazovalne skupine za trg dela.

S svojimi mnenji je začenjal kampanje za to, da bi invalidi lahko povsod v EU učinkovito uveljavljali svojo pravico do udeležbe na evropskih volitvah. Prizadeval si je tudi za priznanje ogromne družbene in gospodarske vrednosti prostovoljstva, na kar je znova opozoril v svojem govoru ob nastopu funkcije: „Prostovoljne dejavnosti so med pandemijo COVID-19 rešile življenja na tisoče državljanom Evropske unije in omogočile, da je lahko več sto tisoč beguncev iz Ukrajine dobilo potrebno pomoč. Močno upam, da bo tudi Evropska komisija priznala njihova prizadevanja in bo leto 2025 razglasila za evropsko leto prostovoljcev, kot je Odbor pozval v svojem mnenju.„ (dm)

Menjava vodstva EESO za drugo polovico mandata od aprila 2023 do septembra 2025

EESO je poleg predsednika, dveh podpredsednikov in predsedstva izbral tudi nove predsednike svojih šestih strokovnih skupin (SOC, ECO, INT, NAT, TEN in REX) in posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI).

Predsednik EESO in podpredsednika so izvoljeni z navadno večino na konstitutivnem zasedanju skupščine. Izvoljeni so po načelu rotacije iz vsake od treh skupin EESO (skupina delodajalcev, skupina delojemalcev in skupina organizacij civilne družbe), in sicer za obdobje dveh let in pol.

Predsednik je odgovoren za pravilno izvajanje dejavnosti Odbora ter zastopa EESO v odnosih z drugimi institucijami in organi.

Podpredsednika, izbrana iz skupin, ki jima ne pripada predsednik, sta pristojna eden za komuniciranje, drugi za proračun.

Predsedstvo je organ, ki v EESO sprejema politične odločitve. Njegova glavna naloga je določiti cilje, strategije in prednostne naloge EESO na vseh področjih ter oblikovati njegov delovni program. Predsedstvo sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, predsedniki vseh treh skupin, predsedniki strokovnih skupin in posvetovalne komisije CCMI in spremenljivo število članov, ki ne presega števila držav članic.

EESO ima 329 članov iz 27 držav članic. Predlagajo jih nacionalne vlade, imenuje pa jih Svet Evropske unije za obdobje petih let. Nato delujejo neodvisno v interesu vseh državljanov EU. Člani niso politiki, temveč delodajalci, sindikalisti in predstavniki različnih segmentov družbe, kot so kmečke, potrošniške in okoljske organizacije, socialna ekonomija, mala in srednja podjetja, samostojni poklici in združenja, ki zastopajo invalide, sektor prostovoljstva, enakost spolov, mladi, visokošolski zavodi itd. (ll/dm)