Boj proti antisemitizmu je tudi boj za demokratično Evropo, ki temelji na vrednotah

EESO je na majskem plenarnem zasedanju organiziral razpravo o antisemitizmu v Evropi, na katero je povabil Rayo Kalnovo (Evropski judovski kongres), Michala Bilewicza (Center za raziskave predsodkov, Univerza v Varšavi) in Joela Koteka (Svobodna univerza v Bruslju ULB).

Predsednik EESO Luca Jahier je uvodoma povedal: Nedavni dogodki so pokazali, da moramo ostati budni in da na šestdesetletni mir v Evropi ne smemo gledati kot na nekaj samoumevnega. Čeprav so naše temeljne pravice zapisane v drugem členu Pogodbe o Evropski uniji, jih moramo vsak sleherni dan braniti.“

Strah je za Jude postala stalnica v njihovem vsakdanjiku in kar zaskrbljujočih 38  odstotkov jih razmišlja o emigraciji, zato je Svetovni judovski kongres vse bolj prepričan, da je treba nujno ukrepati, je dejala ga. Kalnova. „Če se hočemo boriti proti antisemituzmu, moramo najprej vedeti, kaj dejansko je.Funkcionalna opredelitev antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst je postala referenca za vlade in civilno družbo. Uporablja jo že enajst držav članic EU, pa tudi Evropski parlament in Svet EU. Podpreti in uporabljati jo morajo tudi organizacije civilne družbe in pri obravnavanju tega problema prevzeti vodilno vlogo.

G. Bilewicz je predstavil rezultate raziskave iz leta 2017, ki so pokazali, da četrtina ljudi meni, da so judje sami krivi za rastoči antisemizirem. Mnogi Evropejci (50 % na Poljskem, 37 % v Avstriji, 32 % v Nemčiji) poleg tega meni, da judje izkoriščajo holokavst.

„Proti vsem pričakovanjem se v družbi, medijih in včasih celo parlamentih znova pojavlja teorija zarote, da imajo judje preveč moči,“ je dodal g. Kotek. Bolj kot kdajkoli je znova mogoče zaznati sovraštvo proti judom.

Člani EESO so izrekli podporo judovski skupnosti in se zavzeli za boj proti diskriminaciji manjšin.

„Naša dolžnost je, da se borimo proti vsem antisemitističnim dejanjem v Evropi,“ je dejal predsednik skupine delodajalcev Jacek Krawczyk, „saj je antisemitizem privedel do holokavsta. Velika napaka bi bila, če bi osemdeset let po začetku druge svetovne vojne to pozabili. To moramo imeti v mislih, ko se bomo odločali, za koga bomo oddali svoj glas na evropskih volitvah.“

Arno Metzler, predsednik skupine Raznolikost Evrope, je poudaril: „Kadar smo priča neprijetnim šalam o judih in preteklosti v svojem osebnem krogu, jim moramo jasno nasprotovati ter odkrito in svobodno povedati svoje mnenje. Evropske vrednote moramo braniti kolektivno in osebno.“

José Antonio Moreno Díaz, član skupine delojemalcev in predsednik skupine EESO za temeljne pravice in pravno državo, je dejal: „Kadar je treba pojasnjevati očitne stvari, gre za težke čase. Ljudje, ki se ne spominjajo svoje zgodovine, so obsojeni na njeno ponovitev. Za diskriminacijo ne sme biti prostora. Dopuščanje nestrpnosti bo uničilo demokracijo. Politične sile se morajo zediniti in izločiti fašiste.“ (sma)

Govor predsednika Jahierja si lahko preberete tu.