Na evropskem dnevu potrošnikov 2019 o glavnih izzivih prilagajanja potrošniške politike EU mladi generaciji

Ali potrošniška politika nagovarja mlade? Kako jih lahko spodbujamo k sprejemanju trajnostnih odločitev? Kako v potrošniško politiko vključiti nove trende? O teh vprašanjih je 27. marca v Bruslju potekala živahna razprava. Študenti, združenja potrošnikov, podjetja in predstavniki digitalnega gospodarstva so v polni dvorani razpravljali o vprašanjih, ki so segala od izboljšanja mobilnosti in preprečevanja živilskih odpadkov do prizadevanj za hitro modo, ki bi bila bolj trajnostna, in razumevanja vloge informacijske in komunikacijske tehnologije pri izvajanju sprememb.

Namen dogodka je bil predvsem obravnavati nove izzive v zvezi s trajnostjo ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, ki imajo na mlade danes največji vpliv.

Podpredsednica EESO Isabel Caño je ob otvoritvi 21. evropskega dneva potrošnikov izrekla podporo množični mobilizaciji mladih za podnebje ter poudarila tesno povezavo med potrošnjo in okoljem. Dejala je, da mora biti potrošniška politika v skladu s podnebnimi prizadevanji mladih.

„Vaš vpliv na politiko mora postati vse večji. Mladi bi morali imeti pomembno vlogo pri pripravi sedanje in prihodnje politike EU. Z evropskim dnevom potrošnikov želimo poudariti, da je izjemno pomembno, da se vaš glas sliši v Bruslju,“ je dejala.

Sedemnajstletna Youna Marette, ki je ena od vodilnih podnebnih protestnic v Belgiji, je v imenu svoje generacije povedala: „Mladi smo potrošniki. Zavedamo se glavnih problemov, ki so s tem povezani. Nekateri menijo, da se ne, vendar to ne drži," je dejala. „Rodila sem se v sistemu, ki temelji na neprestani rasti in dobičku. Kako lahko izstopimo iz tega sistema, ne da bi bili marginalizirani? Menim, da je odgovor preprost: vse se mora spremeniti, spremembe pa se že dogajajo.

Ena od osrednjih tem dneva je bilo vprašanje, kako se potrošniški vzorci mladih razlikujejo od vzorcev starejših potrošnikov. Nedavne študije o vedenju potrošnikov, ki sta jih izvedla Komisija in Center za raziskovanje za študijo in opazovanje življenjskih razmer (CRÉDOC), so pokazale nove trende in izzive. Medtem ko se milenijci bolj zavedajo okoljskih vprašanj kot starejše generacije, za katere je trajnost nekaj abstraktnega, pa še vedno dajejo prednost ceni in priročnosti pred trajnostjo izdelka, čeprav se zdi, da je razlog za to njihova omejena kupna moč.

Še ena študija, ki jo je izvedel Center za evropske politične študije, je pokazala, da milenijci drugače porabljajo svoje prihodke. Njihov glavni strošek je komuniciranje, ki ga dojemajo kot osnovno potrebo tako kot hrano in stanovanje. Praktično vsa generacija ima pametni telefon, kar vpliva na njen način potrošnje, saj velik delež nakupov opravi prek spleta.

Da bi bolje razumeli nove izzive za potrošniško politiko v prihodnosti, so bile organizirane tri delavnice o treh ključnih panogah: prehrani, mobilnosti in oblačilih.

V razpravi o vplivu družbenih medijev so se govorniki strinjali, da imajo družbene mreže osrednjo vlogo v življenju mladih in da bo najverjetneje tako tudi v prihodnosti. Zato je nujno vedeti, ali jih je treba regulirati in kako. Informacijske in komunikacijske tehnologije so dvorezen meč: so močno demokratično orodje, ki lahko poveže na milijone ljudi, hkrati pa so način za pridobivanje osebnih podatkov in spodbujanje ljudi k večji potrošnji s ciljnim oglaševanjem.

Poročilo o glavnih ugotovitvah dneva je na voljo tukaj. (dm/ss)