Posvetovalni organ civilne družbe EU se zavzema za dostojen minimalni dohodek za vse ogrožene državljane EU, ki bi ga podpirala EU

This page is also available in

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20. februarja sprejel mnenje Za evropsko okvirno direktivo o minimalnem dohodku, v katerem je Evropsko komisijo pozval, naj uvede zavezujoč okvir EU za določitev ustreznega minimalnega dohodka po vsej Evropi, ki bo prilagojen življenjskemu standardu posameznih držav članic.

EESO meni, da je potreben zavezujoč okvir v obliki direktive, na podlagi katerega bi učinkovito obravnavali resen in trdovraten problem revščine v Evropi in povrnili verodostojnost Unije, saj zaveze EU za zmanjšanje števila državljanov EU, ki jim grozi revščina, za 20 milijonov še zdaleč niso bile izpolnjene.

Sedanje orodje za boj proti revščini je odprta metoda koordinacije, ki ni izpolnila pričakovanj. EESO je v svojem mnenju dejal, da ni zagotovila ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah EU, zato so se razlike v državah članicah in med njimi še povečale, kar še posebej ogroža verodostojnost EU.

Mnenje na lastno pobudo, ki ga je pripravil član skupine delodajalcev EESO in nekdanji predsednik EESO Georges DASSIS, je bilo sprejeto na februarskem plenarnem zasedanju Odbora s 158 glasovi za, 81 glasovi proti in 12 vzdržanimi glasovi.

Georges DASSIS je dejal, da je zavezujoč pravni instrument za dostojen minimalni dohodek solidarnostni ukrep v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic in drugimi pravnimi besedili, njegov namen pa je zagotoviti dostojno življenje vsem državljanom EU ter se boriti proti neenakostim in socialni izključenosti. Hkrati je tudi preskus za EU, ki bi moral pokazati, da je dostojen minimalni dohodek namenjen vsem njenim državljanom, sicer bi bil lahko njegov obstoj vprašljiv.

„Vprašanje minimalnega dohodka je predvsem politično. Odločitev je treba sprejeti na ravni EU in Komisija se ne more skrivati za načelom subsidiarnosti, ki je na tem področju napačno uporabljeno, ter sklepati, da ne more storiti ničesar glede tako pomembnega problema, ki zadeva dostojanstvo in človekove pravice,“ je trdil Georges DASSIS.

Zato bi bilo nesprejemljivo, če Komisija ne bi sprejela ustrezne pobude, saj državljani ne bi več razumeli smisla projekta Unije in ga ne bi mogli več podpirati. Zavezujoč instrument EU je nujen za uvedbo sistemov dostojnega minimalnega dohodka. „Dostojen“ pomeni, da mora biti ustrezen, dostopen in v skladu s povprečnimi življenjskimi stroški v posameznih državah članicah.

„Unija mora storiti nekaj konkretnega za ljudi, ki nimajo ničesar. Če vas njihova beda danes ne gane, bo mogoče jutri že prepozno,“ je posvaril Georges DASSIS.

Z mnenjem se ni strinjala skupina v EESO, ki zastopa evropske delodajalce. Ta je vložila nasprotno mnenje. Nasprotovala je zlasti predlagani uporabi direktive ali zavezujočega instrumenta EU za uvedbo sistemov dostojnega ali ustreznega minimalnega dohodka v državah članicah, pri čemer je trdila, da bi bilo treba še naprej uporabljati načelo subsidiarnosti. Oporekala je tudi, da za to obstaja pravna podlaga v ustanovnih pogodbah in pravnih besedilih EU.

„Določanje minimalnega dohodka na nacionalni ravni ni le ustrezno, ampak tudi bolj učinkovito, saj bodo sistemi minimalnega dohodka prilagojeni posebnim značilnostim posameznih držav članic,“ je poudaril predsednik skupine delodajalcev Jacek KRAWCZYK.

Nasprotno mnenje je zavrnilo 142 članov, 92 članov ga je podprlo, 8 članov pa se je vzdržalo.

 

VEČ O MINIMALNEM DOHODKU

Minimalni dohodek je ukrep socialnega varstva, ki zagotavlja, da imajo vsi državljani ustrezen dohodek za dostojno življenje. EU bi lahko z direktivo podpirala in usmerjala razvoj sistemov dostojnega minimalnega dohodka v državah članicah. Čeprav je direktiva zavezujoča za vse države članice glede rezultata, ki ga je treba doseči, jim še vedno daje manevrski prostor pri izbiri oblike in načina njenega izvajanja.

Zavezujoč instrument bi temeljil na skupni metodologiji za oblikovanje „referenčnih proračunov“ (tj. košarice proizvodov in storitev – zdravstveno varstvo in osebna oskrba, stanovanja, oblačila, mobilnost, izobraževanje, prosti čas, socialni odnosi, kultura itd., ki bi bili prilagojeni življenjskemu standardu v posameznih državah članicah), tako da bi brezposelni in revni delavci imeli najboljše možnosti za vključitev na trg dela in v družbo. To orodje je še posebej pomembno za odpravljanje revščine otrok v EU. Nesprejemljivo je, da v eni najbogatejših regij na svetu vsakemu četrtemu otroku še vedno grozi revščina ali socialna izključenost.

Sistemi dostojnega minimalnega dohodka ne koristijo zgolj osebam v stiski, temveč tudi gospodarstvu, saj ljudem omogočajo uživanje dobrin ter podpirajo mala in srednja podjetja. Sistemi minimalnega dohodka predstavljajo le majhen odstotek izdatkov za socialno varnost, donosnost njihove naložbe pa je visoka.

Države s tovrstnimi sistemi so odpornejše na negativne učinke krize in bolj sposobne zmanjševati neenakosti, ki spodkopavajo socialno kohezijo.

OZADJE

EESO je leta 2013 že sprejel mnenje na to temo, v katerem je Komisijo pozval, naj preuči možnosti financiranja evropskega minimalnega dohodka, pri čemer se je osredotočil na možnost vzpostavitve primernega evropskega sklada, ki bi bil temu namenjen. Komisija je menila, da je to prenagljeno. Zdaj, šest let pozneje, ko je evropski projekt v nevarnosti, EESO meni, da je treba Komisijo ponovno pozvati k temu.

Po zadnjih podatkih Eurostata revščina ali socialna izključenost grozi 22,5 % prebivalstva EU. Čeprav to pomeni enoodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2016, pa je še vedno revnih 112,9 milijona Evropejcev, od tega 26 milijonov otrok.

Dolgotrajna brezposelnost se je leta 2017 povečala na 3,4 %, število revnih zaposlenih v EU pa se je z 8,3 % leta 2010 povečalo na 9,5 % leta 2016.