Odziv EU na izbruh COVID-19 in potreba po doslej največji solidarnosti med državami članicami

This page is also available in

Za nujen in celovit evropski načrt za okrevanje gospodarstva

Kriza zaradi COVID-19 je povzročila ne le izredne zdravstvene razmere, temveč je močno ogrozila tudi gospodarsko in družbeno življenje, hkrati pa postavlja pred preizkušnjo demokratične institucije.

Pri soočanju s sedanjo krizo, ki je ena od najhujših v zgodovini EU, mora EU temeljiti na načelu, da jo je treba obravnavati kot skupnost s skupno usodo. EESO opozarja, da je v skladu s tem načelom mogoče sprejeti in usklajevati skupne in solidarnostne ukrepe za spoprijemanje z negativnimi zdravstvenimi, gospodarskimi in družbenimi posledicam krize zaradi COVID-19.

V zvezi s tem EESO ceni hiter odziv Evropske komisije in pozdravlja vse doslej napovedane ukrepe EU. Pri tem pa meni, da so ti ukrepi zgolj prvi otipljiv izraz solidarnosti in odgovornosti EU do njenih državljanov, podjetij in delavcev ter prvi odločilen korak v našem skupnem boju proti pandemiji.

  • EESO hkrati meni, da morata biti obseg ukrepov in višina sredstev zanje sorazmerna z razsežnostjo izrednih razmer, da bi bila učinkovita. Živimo v izrednih časih, kar ustvarja neznosen pritisk na državljane, podjetja in delavce v EU, ki se upravičeno bojijo za svoje zdravje, delovna mesta in prihodnost svojih otrok. V teh časih je potrebno močno politično vodstvo in evropski politični voditelji morajo skupaj pogumno ukrepati. Naši državljani in tudi zgodovina nam bodo sodili po ukrepih, ki jih bomo ali ne bomo sprejeli v tem izredno pomembnem času.

EESO je prepričan, da bi se lahko države članice EU ter njihovi državljani, podjetja in delavci v teh nadvse negotovih časih najbolj učinkovito spoprijeli s posledicami pandemije COVID-19 ter ponovno vzpostavili bolj trajnostno in odporno evropsko gospodarstvo le s celovitim evropskim načrtom za okrevanje gospodarstva.

EESO meni, da bi moral načrt v prvi vrsti vključevati naslednje ukrepe za ustrezen odziv monetarne in fiskalne politike v vsej EU, ki bo sorazmeren z razsežnostjo in cilji ekonomske in monetarne unije:

  • v celoti bi bilo treba izkoristiti potencial evropskega mehanizma za stabilnost, da bi lahko dejavno pomagali vsem državam članicam pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja v trge s črpanjem sredstev iz njegovih preventivnih kreditnih linij, ki bi morala biti na voljo hitro in brez diskriminatornega pogojevanja, pri tem pa ustrezno prilagoditi njegovo cenovno politiko, ki bo upoštevala sedanje izjemno nizke tržne obrestne mere;
  • nemudoma bi bilo treba oblikovati evropski instrument za začasno podporo (SURE), ki ga je nedavno predlagala Komisija. To bo pomemben instrument za ublažitev ekonomskih in socialnih učinkov pandemije COVID-19, ki bo posebej namenjen zaščiti delovnih mest in zaposlenih;
  • oblikovati bi bilo treba namenski sklad za COVID-19, ki bo rezervna blagajna EU za zagotavljanje čim večje finančne podpore vsem državam članicam EU v dveh fazah: v prvi fazi za soočanje z zdravstvenimi, gospodarskimi in družbenimi izrednimi razmerami, v drugi pa za zagon evropskega gospodarstva po koncu izrednih zdravstvenih razmer. Dostop do tega sklada mora biti enak za vse države članice, te pa bi se nanj obračale, da bi preprečile stečaj podjetij, zagotavljale zaposlitev ter pomagale evropskim podjetjem in samozaposlenim, da bi si čim prej opomogli;
  • okrepiti bi bilo treba proticiklično vlogo Evropske investicijske banke s povečanjem njene zmogljivosti in potrditi vlogo Evropske centralne banke kot posojilodajalke v skrajni sili, ki bi morala imeti možnost, da z nadaljnjimi nekonvencionalnimi ukrepi monetarne politike zagotovi neomejeno likvidnost, s čimer bi se odzvali na likvidnostne potrebe realnega gospodarstva, ohranili celovitost euroobmočja, izboljšali delovanje enotnega trga in podprli vlogo EU kot svetovnega gospodarskega akterja.

EESO v skladu s stališčem Evropskega parlamenta poziva Komisijo, naj nemudoma pregleda sedanji proračun EU in v njem upošteva razsežnost krize zaradi COVID-19, tako da:

  • izkoristi razpoložljiv finančni manevrski prostor v proračunu za leto 2020;
  • preusmeri presežek, ki ga je ustvarila EU v letu 2019, namesto da se ta denar vrne državam članicam, in ga v celoti uporabi za financiranje ukrepov proti koronavirusni bolezni, po možnosti na ravni EU;
  • spremeni veljavno zakonodajo na področju kohezije, da bi imele države članice večjo prožnost pri prerazporejanju sredstev med različnimi programi kohezijske politike in bi jih lahko hitro preusmerile tja, kjer so najbolj potrebna.

Poleg navedenega je jasno, da je popolnoma delujoč enotni trg pomembnejši kot kdaj koli prej in da bo njegovo dokončanje temelj okrevanja. Trenutno je bistvenega pomena, da države članice ob varovanju zdravja svojih državljanov vzpostavijo zelene koridorje, ki bodo omogočali prost pretok ključnega blaga in oskrbe v Uniji.

EESO je poleg tega trdno prepričan, da je pandemija COVID-19 pokazala kruto realnost, da EU nima potrebnih pravil in pogojev za hitro in usklajeno odzivanje na tovrstne izredne razmere. Težke izkušnje, ki jih bom pridobili v teh izrednih zdravstvenih razmerah, nas morajo spodbuditi, da bomo v evropsko agendo vključili oblikovanje „zdravstvene unije EU“.

COVID-19 bo imel hude posledice za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora. Zato EESO vztraja, da se moramo čim prej soočiti s to resno nevarnostjo in naša prizadevanja v zvezi z okrevanjem brez nepotrebnega odlašanja osredotočiti na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in zelenega dogovora.

 

Ohranjanje pravne države in evropskih vrednot

Evropska unija temelji na skupnih evropskih vrednotah, tj. spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, svobodi, demokraciji, enakosti in pravni državi, o katerih se nikakor ni mogoče pogajati. Teh vrednot ni mogoče spregledati, ko se EU in njene države članice spopadajo z izrednimi razmerami ter njihovimi gospodarskimi in družbenimi izzivi. Odziv na sedanjo krizo mora biti hiter in upravičuje nekatere izjemne in časovno omejene ukrepe, vseeno pa to ne sme biti v nasprotju s pravno državo ter ne sme ogroziti demokracije, delitve oblasti in temeljnih pravic evropskih državljanov. EESO vztraja, da morajo biti vsi politični ukrepi v zvezi s tem popolnoma skladni z našimi skupnimi vrednotami, določenimi v členu 2 PEU.

Sedanja epidemija je preskus politične, finančne, družbene in znanstvene solidarnosti za vso Evropsko unijo. Skupaj se moramo boriti proti skupni eksistencialni grožnji, ki ne spoštuje meja, in zagotoviti potrebna sredstva za odpravo epidemije ter najti skupne odgovore za skupne probleme.