Mesto potrošnikov je v osrčju financ

Čezmejne digitalne finančne storitve med evropskimi potrošniki še zdaleč niso priljubljene, saj imajo ti še vedno raje prave stike, ki jih nudijo nacionalne banke, ki poslujejo z občani. Potrebna bodo dodatna prizadevanja, da bodo evropski potrošniki imeli na voljo več izbire, produkte, ki so jasno razumljivi, in cenovno dostopne storitve, čezmejne transakcije pa bodo varnejše in bolje zaščitene. To so glavne ugotovitve razprave, ki je 26. septembra potekala na sedežu EESO.

Dogodek z naslovom Potrošniki v osrčju financiranja v Evropi je organizirala strokovna skupina EESO za enotni trg (INT) v sodelovanju z Evropskim maloprodajnim finančnim forumom (ERFF). Na njem so med drugim sodelovali: člani EESO Ariane Rodert, predsednica strokovne skupine INT, Petru Sorin Dandea, poročevalec za mnenje o akcijskem načrtu za finančno tehnologijo, Carlos Trias Pintó, poročevalec za mnenje o akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti in o uredbi o razkrivanju informacij in svetovanju ter soporočevalec za mnenje o akcijskem načrtu o finančnih storitvah za potrošnike, predstavnici potrošnikov Evangelia Kekeleki in Claude Mader, poslanca Evropskega parlamenta Othmar Karas in Molly Scott Cato, vodja enote za potrošniško politiko pri Evropski komisiji Renatas Mazeikas, predstavniki ERFF, potrošniških organizacij in nacionalnih organov.

Razprave so potekale v dveh skupinah, ki sta obravnavali:

  • čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve,
  • vzpostavitev preglednosti in zaupanja za trajnostno prihodnost.

Udeleženci so se strinjali, da evropski potrošniki ne sprejemajo popolne digitalizacije, saj so fizični stiki zanje še vedno zelo pomembni. Le 7 % jih trenutno izvaja čezmejne finančne transakcije. Nezaupanje še povečuje neenoten prenos zakonodaje EU o varstvu potrošnikov v državah članicah. Potrošniki še zdaleč niso v osrčju financ, postati pa bi morali njihov glavni fokus, so sklenili udeleženci konference.

Razpravljavci iz prve skupine so poudarili, da bi morale države članice svoje državljane ozavestiti o potencialu in tveganjih, povezanih s kibernetsko varnostjo in varstvom podatkov, da bi se enotni digitalni trg lahko uresničil. Opozorili so, da je treba spodbujati zaupanje s seznanjanjem potrošnikov o njihovih pravicah in zagotavljanjem lahkega dostopa do možnosti pravnega varstva: 74 % od 48 000 prošenj za pomoč, ki jih je prejela mreža evropskih potrošniških centrov (ECC-Net), se je namreč nanašalo na elektronsko poslovanje.

Govorniki so bili mnenja, da finančna tehnologija prinaša možnosti večje konkurence in nižjih stroškov za potrošnike, vendar pa sproža pomisleke, povezane z avtomatiziranim svetovanjem, uporabo umetne inteligence in masovnih podatkov ter delovanjem finančnih platform.

Razpravljavci so poudarili, da bi lahko predlog Komisije ustvaril sekundarni trg za slaba posojila z večjim tveganjem za potrošnike, ki so že morali pokriti stroške finančne krize. Potrošniki so zaradi finančnega svetovanja upali, da lahko izberejo prave finančne produkte, podatki pa kažejo, da so finančne storitve na samem dnu seznama sektorjev po zaupanju in zadovoljstvu potrošnikov.

Po mnenju razpravljavcev iz druge skupine so trajnostne finančne storitve ključ do trajnostnega gospodarstva, saj študije kažejo, da 70 % vlagateljem ni vseeno za okolje. Poudarili so še, da bi morale bonitetne agencije, ki ocenjujejo kakovost finančnih produktov, zagotoviti tudi jasne podatke o tem, kako so bile naložbe uporabljene.

Med priporočili je bila tudi opredelitev enostavnih, primerljivih in preglednih „vodilnih produktov“ za potrošnike v EU prek različnih digitalnih distribucijskih sistemov, ki bi potrošnike spodbujali k zaupanju v te produkte.

Med ovirami, ki jih je treba odpraviti, so vprašanje jezika in pravne razlike, višje pristojbine in pomanjkanje dostopa do določenih finančnih storitev in produktov za nerezidente, davčne razlike, tveganja glede menjalnega tečaja ipd. Poudarjena je bila tudi potreba, da se v digitalnih distribucijskih sistemih izvajajo načela tehnološke nevtralnosti, sorazmernosti in integritete, saj 60 do 70 % potrošnikov nasprotuje razkrivanju svojih podatkov tretjim osebam. (dm)

Na fotografiji z leve proti desni: člani EESO Carlos Trias Pinto, Ariane Rodert in Michael Ikrath, poslanec EP Othmar KARAS in predstavnica ERFF Fiona Murray.