EESO info

EU se je, poleg socialnih ciljev, zavezala k prizadevanjem za nizkoogljično gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri, in trajnostno. Financiranje teh zavez je ob upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih meril ogromen naložbeni zalogaj.

EESO meni, da morajo države članice vzpostaviti skupni evropski okvir za trajnost, da bi finančni sistem lahko podpiral prehod na trajnostno gospodarstvo. Zato odločno podpira Akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti in priporoča njegovo hitro, a postopno izvajanje. Predlagani okvir je pomemben vzvod za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne trge in povezovanje prihrankov s trajnostnimi naložbami v realno gospodarstvo.

EESO sicer priznava ključno vlogo udeležencev na finančnih trgih pri prehodu na trajnostno gospodarstvo, vendar poudarja, da sistem lahko deluje le, če je vanj vključena celotna družba.

Smiselno bi bilo prehod začeti z uvedbo taksonomije EU glede trajnosti in referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika. Taksonomija bi morala biti dinamična in upoštevati poslovno realnost. Končni cilj bi moral biti spodbujanje taksonomije na svetovni ravni in njena vključitev v pravo EU, da bi se enotno in sočasno uporabljala v vseh državah članicah. Uvesti bi bilo treba ukrepe za njeno redno revidiranje in posodabljanje.

EESO se strinja, da je treba najprej opredeliti in uvesti omejeno število področij in zakonskih obveznosti, predvsem okoljske dejavnike, obenem pa pozdravlja uvedbo minimalnih socialnih in upravljavskih jamstev že od vsega začetka. V nadaljevanju bi bilo pomembno razširiti prvotno taksonomijo in zakonske obveznosti na cilje glede socialne trajnosti in upravljanja v prihodnosti.

Na koncu EESO pozdravlja predlagane fiduciarne obveznosti udeležencev na kapitalskih trgih. Tako bodo končni vlagatelji lahko uskladili svoje odločitve glede naložb z lastnimi preferencami glede trajnosti.

Več o tem: ECO/456 ECO/466 ECO/467 (jk)

Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami (SBBS), lahko povečajo diverzifikacijo portfeljev državnih obveznic bank in drugih finančnih akterjev ter zmanjšajo z njimi povezano tveganje. To lahko pozitivno vpliva na stabilnost in odpornost finančnega sistema ter izboljša povezanost finančnih trgov.

EESO zato podpira zakonodajni predlog Komisije za uvedbo ustreznega okvira, ki bo omogočil tržni razvoj SBBS. Podpira uvedbo in preskušanje SBBS na trgih, vendar hkrati opozarja, da je treba odgovoriti na vrsto odprtih vprašanj v predlogu. 

„Edini način, da ugotovimo, ali se banke in vlagatelji resnično zanimajo za SBBS, je, da jih preskusimo,“ je dejal Daniel Mareels, poročevalec za mnenje na to temo. SBBS bi lahko pomagali dodatno oslabiti tesno povezavo med bankami in njihovimi matičnimi državami. EESO že od zadnje finančne krize poziva k nadaljnjim ukrepom za dosego tega cilja.

Vendar pa bo nujno zagotoviti, da bo predlagani okvir jasen, učinkovit in uspešen. EESO se strinja z mnogimi vidiki predloga, glede nekaterih pa meni, da jih je treba okrepiti: ESMA bo na primer morala izvajati strožji in zgodnejši nadzor, če naj bi subjekti za posebne namene smeli sami potrjevati sestavo osnovnih portfeljev SBBS.

Obravnavati je treba tudi vrsto odprtih vprašanj, med drugimi vprašanje, ali bi bili SBBS učinkoviti v vseh razmerah. Dodatno bo treba razmisliti tudi o vprašanju, ali naj bodo SBBS na voljo zasebnim varčevalcem in potrošnikom.

Predlagani okvir bi bilo treba naprej razvijati v tesnem dialogu z vsemi zainteresiranimi stranmi. (jk)

EESO podpira novi sklad za azil in migracije ter sklad za upravljanje meja in vizume. V mnenju, ki ga je pripravil poročevalec Giuseppe Iuliano in je bilo sprejeto na oktobrskem plenarnem zasedanju, se EESO strinja s predlogom Komisije za povečanje proračuna za obe področji politike, vendar meni, da je treba v imenu sklada za migracije ohraniti izraz „vključevanje“ ter sprejeti določbe za vstop zakonitih migrantov v EU.

„Črtanje besede vključevanje iz imena sklada zbuja precejšnjo skrb,“ opozarja poročevalec Giuseppe Iuliano, „in bi se lahko razumelo, kot da se temu vidiku pripisuje manjši pomen. Ne pozabimo, da sta enaka obravnava in nediskriminacija stebra evropske politike, tudi na področju vključevanja državljanov tretjih držav. Ime sklada je treba znova dopolniti z besedo vključevanje, saj je to izziv za države članice.“

Predlog Komisije se poleg tega osredotoča predvsem na prihode migrantov brez urejenega statusa na mejo, običajnih načinov za vstop v EU pa sploh ne omenja, kakor tudi ni posebej omenjeno varstvo temeljnih pravic na mejnih prehodih. Odbor zagovarja pravico do azila in poziva k oblikovanju skupne migracijske politike z instrumenti, ki bodo omogočali lažje zakonite in urejene migracije. Kaže se potreba po razvoju in prenovi celostnega evropskega pristopa k migracijam, zaradi česar je nujna reforma dublinskega sistema. (mp)

EESO je zelo kritičen do predlaganega 6-odstotnega zmanjšanja sredstev za novi Evropski socialni sklad plus, v katerem bo, v novem dolgoročnem okviru financiranja EU (2021–2027), združenih več obstoječih skladov in programov, katerih namen je krepitev socialne razsežnosti Unije.

EESO nasprotuje odpravi obveznega minimalnega deleža sredstev za ESS+ v naslednjem proračunu za kohezijsko politiko, ki trenutno znaša 23,1 %, poleg tega pa se ne strinja s predlogom za zmanjšanje stopnje evropskega sofinanciranja v okviru sklada.

EESO poziva, naj se ESS+ dodeli 30 % sredstev za politike ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ter priporoča, naj se 30 % sredstev ESS+ nameni za ukrepe socialnega vključevanja.

 „Šestodstotno zmanjšanje sredstev za ESS+ je nesprejemljivo glede na trdovratno visoko stopnjo revščine v EU, ki znaša več kot 23 %“, je dejal Krzysztof Balon, ki je pripravil mnenje EESO o predlogu Komisije o ESS+.

EESO sicer nasprotuje zmanjšanju financiranja, vendar predlog Komisije na splošno podpira, med drugim zaradi njegove usklajenosti z evropskim stebrom socialnih pravic in dejstva, da združuje obstoječe sklade, da bi izboljšali boj proti revščini, socialni izključenosti in brezposelnosti.

Po mnenju EESO bi moral ESS+ del svojih sredstev nameniti odpravljanju brezposelnosti mladih in krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe. Civilna družba bi morala biti polno vključena v načrtovanje in izvajanje projektov ESS+. (ll)

Novi predlog Komisije mora biti ambicioznejši in upoštevati vse oblike prevoza. Osredotočiti se mora na intermodalnost v tovornem in potniškem prometu. EESO je v mnenju, ki ga je pripravila Giulia Barbucci in je bilo sprejeto na oktobrskem plenarnem zasedanju, podprl tretji sveženj o mobilnosti, ki ga je predstavila Komisija, hkrati pa pozval k ambicioznejšemu projektu.

EESO podpira predlog Komisije kot napredek v smeri trajnostnega prometa v Evropi. „Kljub temu pa spodbujamo Komisijo, naj poleg cestnega prometa obravnava tudi druge vrste prometa,“ je dejala ga. Barbucci. „Za učinkovit razvoj trajnostnega in varnega prometa je treba upoštevati vse vrste prometa. Potrebna je ambicioznejša vizija, ki združuje intermodalnost javnih in zasebnih oblik prevoza, da bi dosegli cilje, povezane z učinkovitostjo, kakovostjo življenja in varnostjo.“

EESO poleg tega poziva Komisijo, naj programu nameni zadostna sredstva, podpira strateške akcijske načrte za varnost v cestnem prometu in ravnanje z akumulatorji ter Komisijo opozarja na morebitne probleme v zvezi s popolno avtomatizacijo vozil in prehodom na električna vozila.

Evropska komisija je maja 2018 objavila tretji sveženj Evropa v gibanju, svoj zadnji prispevek k modernizaciji evropskega prometa. Sveženj je osredotočen na cestni promet, zlasti na promet z osebnimi vozili, z naslednjimi tremi glavnimi elementi: varnostjo, povezljivostjo in avtonomnostjo ter čistim prevozom. (mp)

Program za digitalno Evropo, ki ga je pripravila Evropska komisija, je korak v pravo smer, saj priznava osrednjo vlogo digitalnih spretnosti in znanj, vendar pa bi moral bolj upoštevati družbena dogajanja. EESO je v mnenju, ki sta ga pripravila Norbert Kluge in Ulrich Samm, sprejeto pa je bilo na oktobrskem plenarnem zasedanju, podprl predlog Komisije in poudaril, da mora biti digitalizacija v Evropi vključujoča, digitalna dividenda pa enakomerno porazdeljena, za kar so potrebni ustrezni ukrepi politike.

„Digitalizacija vpliva na vse ljudi in vsa področja življenja, zato je izjemno pomembno, da imajo lahko od nje koristi vsi državljani EU,“ je dejal g. Kluge in dodal: „Digitalizacija v Evropi mora biti vključujoča. Ljudje ne smejo biti izključeni iz napredka, ki ga prinaša digitalizacija, zaradi dejavnikov, kot so spol, družbeni status, stopnja izobrazbe, splošne in digitalne spretnosti in znanja, poreklo, starost ali invalidnost.“

Digitalno znanje in spretnosti so izjemno pomembni in se v programu priznavajo kot osrednji element. Podjetjem, delavcem in potrošnikom je treba pomagati pri pridobivanju in uporabi osnovne in napredne digitalne tehnologije. Za usposabljanje bi lahko poskrbeli z vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v regijah. „Odobravamo evropsko oznako odličnosti za vozlišča za digitalne inovacije, s katero bi spodbujali povezovanje in zagotavljali kakovostna napredna digitalna znanja in spretnosti, pa tudi osnovne zmogljivosti,“ je poudaril g. Samm.

Junija 2018 je Evropska komisija predstavila program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, s katerim naj bi vzpostavili enotni digitalni trg in Evropi zagotovili vodilno vlogo na področju digitalizacije ter povečali njeno gospodarsko moč in konkurenčnost v svetu. (mp)

Čezmejne digitalne finančne storitve med evropskimi potrošniki še zdaleč niso priljubljene, saj imajo ti še vedno raje prave stike, ki jih nudijo nacionalne banke, ki poslujejo z občani. Potrebna bodo dodatna prizadevanja, da bodo evropski potrošniki imeli na voljo več izbire, produkte, ki so jasno razumljivi, in cenovno dostopne storitve, čezmejne transakcije pa bodo varnejše in bolje zaščitene. To so glavne ugotovitve razprave, ki je 26. septembra potekala na sedežu EESO.

Dogodek z naslovom Potrošniki v osrčju financiranja v Evropi je organizirala strokovna skupina EESO za enotni trg (INT) v sodelovanju z Evropskim maloprodajnim finančnim forumom (ERFF). Na njem so med drugim sodelovali: člani EESO Ariane Rodert, predsednica strokovne skupine INT, Petru Sorin Dandea, poročevalec za mnenje o akcijskem načrtu za finančno tehnologijo, Carlos Trias Pintó, poročevalec za mnenje o akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti in o uredbi o razkrivanju informacij in svetovanju ter soporočevalec za mnenje o akcijskem načrtu o finančnih storitvah za potrošnike, predstavnici potrošnikov Evangelia Kekeleki in Claude Mader, poslanca Evropskega parlamenta Othmar Karas in Molly Scott Cato, vodja enote za potrošniško politiko pri Evropski komisiji Renatas Mazeikas, predstavniki ERFF, potrošniških organizacij in nacionalnih organov.

Razprave so potekale v dveh skupinah, ki sta obravnavali:

• čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve,
• vzpostavitev preglednosti in zaupanja za trajnostno prihodnost.

Udeleženci so se strinjali, da evropski potrošniki ne sprejemajo popolne digitalizacije, saj so fizični stiki zanje še vedno zelo pomembni. Le 7 % jih trenutno izvaja čezmejne finančne transakcije. Nezaupanje še povečuje neenoten prenos zakonodaje EU o varstvu potrošnikov v državah članicah. Potrošniki še zdaleč niso v osrčju financ, postati pa bi morali njihov glavni fokus, so sklenili udeleženci konference.

Razpravljavci iz prve skupine so poudarili, da bi morale države članice svoje državljane ozavestiti o potencialu in tveganjih, povezanih s kibernetsko varnostjo in varstvom podatkov, da bi se enotni digitalni trg lahko uresničil. Opozorili so, da je treba spodbujati zaupanje s seznanjanjem potrošnikov o njihovih pravicah in zagotavljanjem lahkega dostopa do možnosti pravnega varstva: 74 % od 48 000 prošenj za pomoč, ki jih je prejela mreža evropskih potrošniških centrov (ECC-Net), se je namreč nanašalo na elektronsko poslovanje.

Govorniki so bili mnenja, da finančna tehnologija prinaša možnosti večje konkurence in nižjih stroškov za potrošnike, vendar pa sproža pomisleke, povezane z avtomatiziranim svetovanjem, uporabo umetne inteligence in masovnih podatkov ter delovanjem finančnih platform.

Razpravljavci so poudarili, da bi lahko predlog Komisije ustvaril sekundarni trg za slaba posojila z večjim tveganjem za potrošnike, ki so že morali pokriti stroške finančne krize. Potrošniki so zaradi finančnega svetovanja upali, da lahko izberejo prave finančne produkte, podatki pa kažejo, da so finančne storitve na samem dnu seznama sektorjev po zaupanju in zadovoljstvu potrošnikov.

Po mnenju razpravljavcev iz druge skupine so trajnostne finančne storitve ključ do trajnostnega gospodarstva, saj študije kažejo, da 70 % vlagateljem ni vseeno za okolje. Poudarili so še, da bi morale bonitetne agencije, ki ocenjujejo kakovost finančnih produktov, zagotoviti tudi jasne podatke o tem, kako so bile naložbe uporabljene.

Med priporočili je bila tudi opredelitev enostavnih, primerljivih in preglednih „vodilnih produktov“ za potrošnike v EU prek različnih digitalnih distribucijskih sistemov, ki bi potrošnike spodbujali k zaupanju v te produkte.

Med ovirami, ki jih je treba odpraviti, so vprašanje jezika in pravne razlike, višje pristojbine in pomanjkanje dostopa do določenih finančnih storitev in produktov za nerezidente, davčne razlike, tveganja glede menjalnega tečaja ipd. Poudarjena je bila tudi potreba, da se v digitalnih distribucijskih sistemih izvajajo načela tehnološke nevtralnosti, sorazmernosti in integritete, saj 60 do 70 % potrošnikov nasprotuje razkrivanju svojih podatkov tretjim osebam. (dm)

Na fotografiji z leve proti desni: člani EESO Carlos Trias Pinto, Ariane Rodert in Michael Ikrath, poslanec EP Othmar KARAS in predstavnica ERFF Fiona Murray.