EESO info

Govor predsednika EESO Luca Jahiera

Ekipa #vonderleyen je dobila zeleno luč: čas je, da ustvarimo trajnostno Evropo, ki bo v korist državljanov

27. november 2019

Z današnjim glasovanjem v Evropskem parlamentu se za Evropo začenja novo obdobje. Prepričan sem, da bosta nova predsednica Komisije Ursula von der Leyen in njena ekipa izvršnih podpredsednikov, podpredsednikov in komisarjev po spodbudnih rezultatih majskih evropskih volitev dali nov zagon naši celini. Državljani so nam dali na voljo pet let za izgradnjo jutrišnje Evrope in te priložnosti ne smemo zapraviti.

V načrtu za Evropo, ki ga je pripravila nova predsednica Komisije in v katerega je vključen zeleni dogovor kot nova strategija rasti za trajnostno Evropo, spolno enakost in temeljne pravice, se zvesto odražajo tudi prednostna prizadevanja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Kot institucija, ki zastopa evropsko civilno družbo, je EESO trdno prepričan, da je skrajni čas, da EU sprejme in začne izvajati ambiciozno zastavljeno agendo za trajnostni razvoj, za to pa moramo spremeniti svojo miselnost.

EESO je na oktobrskem plenarnem zasedanju predstavil svoj prispevek k delovnemu programu Evropske komisije za prihodnjih pet let in poudaril, da se mora EU osredotočiti na podnebne spremembe, digitalizacijo, pravno državo in globalizacijo ter sprejeti nov sistem upravljanja s tesnejšim sodelovanjem organizacij civilne družbe.

EESO svetuje Evropski komisiji, naj svoj prihodnji delovni načrt za leto 2020 in pozneje gradi na tem temelju. Poziva tudi k oblikovanju krovne strategije EU za trajnost do leta 2050, da bi začeli uresničevati agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja. Evropska unija se je zavezala, da bo to dosegla do leta 2030.

Delovati moramo na vseh ravneh istočasno ter ustvariti dinamiko ukrepanja za reševanje nujnih okoljskih, gospodarskih in socialnih izzivov. Za pošten in pravičen prehod je nadvse pomembno izvajanje socialnega stebra. Odbor tudi poudarja, da je bistvenega pomena nova struktura upravljanja EU z novimi pravili in instrumenti za opredelitev in izvajanje politik EU. Zlasti bi bilo treba okrepiti vlogo Evropskega parlamenta, da bi se tako povečala demokratična odgovornost.

Za doseganje vseh razsežnosti trajnosti so potrebna obsežna prizadevanja in sodelovanje vseh akterjev. Odprta demokratična razprava, ki temelji na strukturiranem vključevanju civilne družbe, je bistvena za pravičen in učinkovit prehod.

Seznanjeni smo tudi z odločitvijo Ursule von der Leyen, da s konferenco o prihodnosti Evrope da nov zagon evropski demokraciji. Pri njeni organizaciji mora polno sodelovati EESO kot institucija EU, ki je najbližje državljanom in najbolj verodostojno uteleša participativno demokracijo. Na koncu naj povem, da sem zelo vesel, da je kultura sedaj priznana kot most med našo preteklostjo in prihodnostjo in da je pod novim imenom vključena v resor komisarke Marije Gabriel.

Bolj kot kdaj koli prej smo odločeni podpirati Unijo, ki si prizadeva doseči več.

Kot je dejala nova predsednica: „SKUPAJ se lotimo dela!“

Na plenarnem zasedanju EESO 30. oktobra je med drugim potekala razprava z Michelom Barnierjem, glavnim pogajalcem Evropske unije za izvedbo in pripravo pogajanj z Združenim kraljestvom. Michel Barnier je pozval k tesnemu partnerstvu med EU in Združenim kraljestvom po izstopu, pri čemer mora biti ohranjanje miru na Irskem prednostna naloga, celovitost enotnega trga pa je nekaj, o čemer se ni mogoče pogajati.

Michel Barnier je članom EESO predstavil svoj pogled na status pogajanj o brexitu in poudaril, da si bo Evropska komisija odločno prizadevala za urejeni izstop, saj „tveganje za brexit brez ratificiranega sporazuma še ni odpravljeno“. Opozoril je tudi, da je „brexit le vmesna postaja in ne končni cilj“ ter da je zdaj najpomembneje vzpostaviti novo partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo temeljilo na dveh stebrih: gospodarski izmenjavi ter sodelovanju na področju varnosti in obrambe.

Razpravo je začel predsednik EESO Luca Jahier, ki je opozoril na pomembno vlogo, ki bi jo predstavniki civilne družbe lahko imeli v scenariju v obdobju po brexitu. „Ključnega pomena je, da odnose, ki smo jih z organizacijami civilne družbe Združenega kraljestva gradili zadnjih 44 let, ne le ohranimo, temveč celo okrepimo. Čaka nas še veliko težkega dela, toda EESO bo vedno na vaši strani,“ je zaključil predsednik Jahier.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je med skoraj 180 prejetimi navdihujočimi projekti, ki so kandidirali za nagrado za civilno družbo za leto 2019, posvečeno krepitvi vloge žensk in boju za enakost spolov, izbral pet finalistov.

Nominiranci, navedeni po abecednem vrstnem redu, so:

• projekt Pravljice bolgarskega združenja NAIA, v okviru katerega se predšolski otroci s klasičnimi pravljicami učijo o spolni enakosti;
• #mimmitkoodaa (ženske kodirajo), program finskega združenja za programsko opremo in e-poslovanje (Ohjelmisto- ja e-business ry), ki se bori proti stereotipom, da so razvijalci programske opreme samo moški;
• Stavka Poljakinj, pobuda, ki aktivistkam v manjših in srednje velikih mestih omogoča, da se borijo za spremembe;
• The Brussels Binder, belgijska organizacija, ki se zavzema za večjo zastopanost žensk v razpravah o evropskih politikah;
• Ženske v toponomiji, italijanski projekt, katerega namen je povečati število javnih krajev, ki so poimenovani po znamenitih ženskah, s čimer te prejmejo zasluženo javno priznanje.

Slovesna podelitev nagrade bo 12. decembra med plenarnim zasedanjem EESO v Bruslju, na kateri bo razglašen dokončni vrstni red nagrajencev. Dobitnik prve nagrade bo prejel 14.000 EUR, ostali finalisti pa bodo prejeli vsak po 9000 EUR.

EESO je to temo izbral za nagrado za civilno družbo za leto 2019, saj je želel vnovič pokazati svojo odločno zavezanost enakosti spolov, ki je v Evropi še ni. Ženske še vedno zaslužijo manj kot moški, so diskriminirane in pogosto žrtve nasilja zaradi spola. EESO upa, da bo z nagraditvijo projektov, ki kažejo konkretne dosežke pri spodbujanju enakih možnosti, poudaril dosežen napredek pri ustvarjanju enakopravnejše družbe za ženske in moške ter spodbudil nadaljnja prizadevanja na tem področju. (ll)

V zadnjih letih, po finančni krizi, je več držav članic EU uvedlo sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje, da bi privabile naložbe in povečale svoje prihodke. Kot ugotavlja EESO v mnenju, sprejetem na oktobrskem plenarnem zasedanju, ta praksa povzroča resna tveganja in bi jo bilo treba v vseh državah članicah prepovedati.

Veliko držav članic EU je vzpostavilo sheme t. i. zlatih potnih listov ali vizumov, ki neevropskim državljanom omogočajo, da po hitrem postopku pridobijo državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje v zameno za pomembno naložbo v zadevni državi članici. EESO v mnenju Sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje v EU dvomi v upravičenost te prakse in države članice poziva, naj te sheme postopno ukinejo ali pa podajo smotrno utemeljitev za njihovo nadaljevanje.

Mnenje EESO podpira nedavno poročilo službe Evropskega parlamenta za raziskave, ki tudi poziva k čim prejšnji ukinitvi vseh obstoječih shem. Poleg tega Evropska komisija v svojem poročilu poudarja, da sheme ustvarjajo tveganja, povezana z varnostjo, pranjem denarja, davčno utajo in izogibanjem pravilom EU.

Jean-Marc Roirant, poročevalec za mnenje EESO, je dejal, da „te sheme pogosto niso v skladu s temeljnimi pravicami, ki so podlaga za evropsko sodelovanje,“ in poudaril, da jih je treba ukiniti po vsej EU: „EESO je zelo zaskrbljen nad promocijo pravic in državljanstva EU kot prodajnih proizvodov.“ (dgf)

Prihodnost Evrope mora sloneti na trajnostnem razvoju. EESO zato v resoluciji, ki so jo pripravili Patricia Círez Miqueleiz, Rudy De Leeuw in Lutz Ribbe ter ki jo je sprejel na oktobrskem plenarnem zasedanju, svetuje Evropski komisiji, naj svoj prihodnji delovni načrt za leto 2020 in pozneje pripravi okoli tega stebra. Odbor poziva k oblikovanju krovne strategije EU za trajnost do leta 2050, da bi lahko uresničili agendo ZN za obdobje do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, k izpolnitvi katerih se je EU zavezala do leta 2030.

„Veseli smo, da lahko podamo naš trden in uravnotežen prispevek k političnim prednostnim nalogam EU v naslednjih petih letih. Kot eno izmed glavnih gonil sprememb podpiramo zeleni dogovor, za katerega se zavzema novoizvoljena predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Delovati moramo na vseh ravneh istočasno ter ustvariti dinamiko ukrepanja za obravnavo nujnih okoljskih, gospodarskih in socialnih izzivov,“ je dejal predsednik EESO Luca Jahier.

EESO poudarja, da so zaradi obsega in hitrosti sprememb potrebni hitri ukrepi na štirih področjih: podnebne spremembe, digitalizacija, vladavina prava in globalizacija. Navaja še, da je nujno potrebna nova struktura upravljanja EU, hkrati z novimi pravili in instrumenti za opredelitev in izvajanje politik EU. Zlasti bi bilo treba okrepiti vlogo Evropskega parlamenta, da bi se tako povečala demokratična odgovornost. EESO bo dejavno prispeval h konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo je za leto 2020 predlagala predsednica von der Leyen.

EESO je kritičen glede odločitve Sveta, da se pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo ne začnejo.

EESO je globoko razočaran, da so se voditelji EU na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. oktobra odločili za nadaljnjo prestavitev pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Predsednik EESO Luca Jahier je menil, „da je bila že drugič sprejeta napačna odločitev in da je s tem kršena obljuba, kar lahko vzbudi dvome v verodostojnost Evrope“. Dejal je, da je resolucija EESO „tiha zaveza solidarnosti“.

EESO v resoluciji opozarja, da je neodobritev začetka pogajanj geostrateška in zgodovinska napaka. „EU ne sme spregledati, da tudi drugi svetovni akterji razpenjajo krila v regiji in so v njej vedno bolj dejavni,“ je poudaril Jahier.

„Evropa je upanje za Zahodni Balkan, zlasti za mlade,“ je dejala Dilyana Slavova, predsednica strokovne skupine EESO za zunanje odnose, in pozvala člane, naj na širitev gledajo kot na ponovno združevanje.

V izjavi 7. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana je bilo ponovno omenjeno, da se bodo s širitvijo na Zahodni Balkan širile demokratične vrednote in pravne norme. Člani so opozorili, da ne bi smeli podcenjevati učinka, ki bi ga imel začetek pogajanj na prebivalstvo.

„Držati se moramo svoje obljube in vlivati upanje ljudem,“ je bilo splošno prepričanje. (dgf)

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja EESO oktobra je bila tudi razprava na temo rEUnesansa – kulturna vizija za Evropo.

Razpravo je odprl predsednik EESO Luca Jahier, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Emmanuel Macron podprl njegovo zamisel o renesansi za Evropo. „Ne smemo pozabiti, da je bila naša celina skupni kulturni prostor, preden je postala politična zamisel – takšen prostor pa ne more biti homogen, temveč raste iz raznolikosti in gibanja.“

Andre Wilkens, direktor Evropske kulturne fundacije, je posvaril, da je kulturo mogoče izkoriščati za razdvajanje ljudi, kar ogroža evropsko povezovanje. „Ne smemo podcenjevati moči kulture, ki lahko spreminja svet,“ je povedal Pier Luigi Sacco, posebni svetovalec evropskega komisarja Tiborja Navracsicsa, in pojasnil, da je lahko kultura gonilo sprememb, saj zmanjšuje strah ljudi pred neznanim.

Elke Kaschi Mohni, direktorica Goethejevega inštituta v Bruslju, pa je spregovorila o pomenu kulture v zunanjih odnosih in opozorila na pravičnost ter izmenjave med ljudmi. „Namen kulturnih izmenjav je krepiti zaupanje in razumevanje,“ je dejala. Airan Berg, umetniški direktor Festivala regij, je na koncu pojasnil, kako lahko kultura in umetnost ljudi spodbudita, da preskusijo kaj novega.

Predsednik Jahier je razpravo zaključil z mislijo, da bi kultura morala biti prednostna naloga pri oblikovanju politik, in predlagal ustanovitev novega telesa v EESO, ki bi se ukvarjalo z vprašanji kulture. (sma)

Potencial modrega biogospodarstva je v EU še vedno neizkoriščen. EESO zato priporoča izvajanje vseevropskih pilotnih projektov, v katere bi bili vključeni lokalni akterji in znanstvena skupnost.

EESO je na zaprosilo finskega predsedstva pripravil raziskovalno mnenje o modrem biogospodarstvu. S tem izrazom označujemo gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na trajnostni rabi obnovljivih vodnih virov ter s tem povezanem strokovnem znanju. Mnenje je bilo sprejeto na oktobrskem plenarnem zasedanju EESO.

Poročevalec Simo Tiainen pojasnjuje: „Z obnovitvijo biotske raznovrstnosti morij, jezer in rek se odpirajo nove priložnosti za podjetja. V ta namen so potrebne tehnološke inovacije in finančna podpora na podlagi ustreznih instrumentov.“

Modro biogospodarstvo bi moralo postati glavno področje v okviru programa sodelovanja EU z Združenimi narodi in orodje za uresničevanje ciljev glede podnebnih sprememb iz Pariškega sporazuma. „Potrebna bodo obsežna prizadevanja za obnovitev biotske raznovrstnosti v morjih in celinskih vodah, pa tudi za izkoristek njihovega potenciala za zajemanje CO₂. Tako lahko na podeželskih, obalnih in otoških območjih tudi ustvarimo kakovostna delovna mesta,“ je zaključil soporočevalec Henri Malosse. (mr)