EESO info

EESO je prejel 148 prijav za svojo nagrado, s katero bo letos odlikoval inovativne pobude, ki spodbujajo identiteto, evropske vrednote in kulturno dediščino v Evropi.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), predstavnik organizirane civilne družbe na ravni EU, je nagrado, vredno 50 000 EUR, razpisal junija. Prijave je bilo treba poslati do 7. septembra, kandidati za nagrado pa prihajajo iz 27 držav članic EU, kar kaže, da se je zanimanje civilne družbe za nagrado od leta 2017 povečalo, saj je bilo takrat zastopanih le 20 držav.

Največ prijav za letošnje leto je iz Italije, in sicer je prijavljenih kar 24 projektov. Iz Nemčije in Belgije prihaja 13 kandidatur, 11 pa jih je iz Grčije.

Prijave bo ocenila komisija desetih strokovnjakov. Zmagovalci bodo predvidoma obveščeni konec novembra. Slavnostna podelitev nagrade bo 13. decembra 2018 med plenarnim zasedanjem EESO.

Nagrada bo razdeljena med največ pet nagrajencev.

Za nagrado EESO za civilno družbo se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji in delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali evropski ravni. Zanjo se lahko potegujejo tudi posamezniki.

Letos bo nagrada podeljena že desetič, EESO pa jo je uvedel z namenom, da nagradi in spodbudi konkretne pobude in dosežke organizacij civilne družbe in/ali posameznikov, ki so znatno prispevali k ohranitvi skupnih vrednot, na katerih temeljita evropska kohezija in povezovanje.

Več informacij o nagradi je na spletni strani EESC Civil Society Prize 2018. (ll)

Na septembrskem plenarnem zasedanju je EESO v okviru razprave o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027, ki se je je udeležil Günther Oettinger (komisar za proračun in človeške vire), v skladu s stališčem Evropskega parlamenta pozval k ambicioznemu proračunu v višini najmanj 1,3 % BND. To bi EU zagotovilo potrebna sredstva za premagovanje sedanjih in prihodnjih izzivov. Z dogovorom o močnem proračunu še pred evropskimi volitvami maja 2019 bi poslali pomembno politično sporočilo in zagotovili, da se pomembni programi za porabo sredstev lahko začnejo takoj izvajati.

Javier Doz Orrit, poročevalec za mnenje EESO na to temo, je v zvezi s proračunskim predlogom Komisije izjavil: „Podpiramo strukturo in prioritete predloga ter ukrepe za poenostavitev, prožnost in sinergije, vendar dodatno zmanjšanje obsega sredstev glede na trenutno stanje gospodarstva v EU ni sprejemljivo.“

Komisar Oettinger je zagovarjal načrtovano zmanjšanje proračunskih sredstev z 1,16 % na 1,11% BND. Podlaga za to odločitev sta izstop Združenega kraljestva iz EU, kar bo povzročilo izpad dohodkov, in nepripravljenost nekaterih držav članic, da prispevajo več. Predlog Komisije je moral biti ambiciozen, obenem pa tudi realističen, da bi se lahko nazadnje doseglo soglasje.

Člani EESO so dejali, da nikakor ne morejo sprejeti občutnega zmanjšanja proračunskih sredstev za kohezijsko politiko ali SKP. Proračunska sredstva, namenjena za obe politiki, bi morala ostati vsaj na sedanji ravni.

Komisar je obžaloval proračunske reze za navedena programa, vendar jih ima za primerne. Rezi so posledica zmanjšanja obsega proračuna in novih političnih prioritet.

V zvezi s tem EESO podpira uvedbo novih lastnih sredstev, da se poveča obseg prihodkov. Obžaluje, da predlog Komisije samo deloma vključuje predloge skupine na visoki ravni za lastna sredstva.

Povezani izjavi:

Predsednik Luca Jahier

Poročevalec Javier Doz Orrit

Predlogi Evropske komisije o kohezijski politiki po letu 2020 so v marsikaterem pogledu pozitivni, vendar premalo daljnosežni. S proračunom za kohezijo, ki je bil v primerjavi s predhodnim zmanjšan za 10 %, ne bo mogoče pokriti potreb, povezanih s sedanjo politično agendo in okoljem. Zaradi sprememb, s katerimi se sooča EU, je treba končni dogovor o proračunu EU za obdobje 2021–2027 doseči pred evropskimi volitvami 2019.

V nadaljevanju so predstavljene nekatere glavne ugotovitve s konference, ki jo je EESO pred kratkim organiziral v povezavi s pripravo večjega števila mnenj o kohezijskem svežnju Komisije, predloženem v okviru predlogov o večletnem finančnem okviru.

Udeleženci konference so poudarili, da je potrebna resnična zaveza za regionalni razvoj in kohezijsko politiko. V ključnem trenutku za prihodnost EU bi bila ambiciozna politika odločilna za boj proti vse bolj razširjenemu evroskepticizmu ter drugim političnim in socialno-ekonomskim izzivom. S tem bi se vidno izboljšala življenja ljudi in dojemanje politike EU. Resnična zaveza bi se predvsem morala odraziti v jasni strategiji in ustreznih proračunskih sredstvih. Oboje bi bilo treba uskladiti s političnimi razmerami, da bi lahko zagotovili učinkovitost in izpolnili pričakovanja državljanov. Večina udeležencev je menila, da bi bilo treba vsaj ohraniti višino proračunskih sredstev za kohezijsko politiko iz prejšnjega večletnega finančnega okvira. Po njihovem mnenju je verodostojnost EU na kocki.

Govorniki so ravno tako dejali, da je treba ohraniti stopnjo sofinanciranja, če želimo, da bodo lahko vsi upravičenci dostopali do sredstev.

Mnenja EESO o kohezijskem svežnju Komisije bodo obravnavana na plenarnih zasedanjih septembra in oktobra 2018. (jk)

Digitalni razkorak med spoloma je posledica diskriminacije žensk, ki se začne že v zgodnjem otroštvu. EESO predlaga pristop na več ravneh in celostne politike, ki bi obravnavale različne vire neenakosti.

„Glavno področje, ki ga je treba obravnavati, je izobraževalni sistem. Spopasti se je treba s kulturnimi in jezikovnimi stereotipi – zlasti na slednjem področju lahko vsi nekaj naredimo,“ je povedala Giulia Barbucci. „Dekleta (in fantje) morajo imeti različne vzornike. V 21. stoletju je že skrajni čas, da se spopademo s spolnimi stereotipi, in sicer pri njihovih najglobljih družbenih in kulturnih koreninah.“

Digitalno pismenost in izobraževanje je treba zagotoviti vsem, zato morajo biti učitelji in vodje usposabljanj dobro podkovani v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah.

Spodbujati je treba zanimanje deklet in žensk za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM), na primer s seznanjanjem z vzornicami na digitalnem področju in uspešnimi podjetnicami, pa tudi s predstavitvijo možnosti in priložnosti za uspešno poklicno pot ob boljšem znanju predmetov STEM. To je še toliko bolj pomembno spričo naraščajoče pomembnosti izobraževanja o IKT ter interdisciplinarnih, podjetniških, digitalnih in mehkih veščin, kot so empatija, ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov, ki se večinoma pripisujejo ženskam.

Vseživljenjsko učenje je bistvenega pomena za preprečevanje izključenosti iz trga dela, posebej za ženske. Pri tem imajo odločilno vlogo socialni partnerji. „V splošnem morajo imeti socialni partnerji pomembno vlogo, da se zagotovijo pošteni delovni pogoji in dostop do socialne zaščite. To velja tudi za gospodarstvo priložnostnih del,“ je dodala Giulia Barbucci. (sma)

Dostop do socialne zaščite je bistvenega pomena za pravičnejšo družbo, vendar pa postaja za številne ljudi na evropskem trgu dela, zlasti za tiste v novih oblikah zaposlitve ali za samozaposlene, vse bolj neustrezen, je opozoril Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v svojem mnenju o predlogu Evropske komisije za priporočilo o dostopu do socialne zaščite.

EESO je pozval organe na vseh ravneh ter civilno družbo in socialne partnerje v Evropski uniji, naj si skupaj prizadevajo za ponovno vzpostavitev socialne vzdržnosti, in sicer „ s širšim ciljem zagotavljanja enakih pogojev za vse na socialnem področju, pri čemer bi vsi pod enakimi pogoji in v primerljivih pogojih uživali dostop do socialne zaščite“.

„EU mora spodbujati enakopravnost med evropskimi državljani, razpravljati pa moramo tudi o socialni vzdržnosti naših družb,“ je na plenarnem zasedanju dejala poročevalka za mnenje, Giulia Barbucci. „Naša naloga je, da ponovno potrdimo evropski socialni model in povrnemo zaupanje v EU ter se tako borimo proti širjenju evroskepticizma.“ ”To bo vplivalo na prihodnost EU,“ je še dodala.

EESO je pozval države članice, naj preučijo možnosti za financiranje sistemov socialne varnosti na način, da bodo ti postali vzdržni, hkrati pa tudi bolj vključujoči, tako da bodo dostop do njih imele osebe v novih delovnih razmerjih in samozaposleni ter zlasti vse ranljive skupine. (ll)

Na plenarnem zasedanju EESO 20. septembra so pobudniki evropske državljanske pobude Minority SafePack predstavili poziv k izboljšanju zaščite narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi

Predlagatelji pete uspešne evropske državljanske pobude, ki jih je zastopal Loránt Vincze, so se zahvalili EESO kot prvi instituciji EU, ki jim je omogočila, da izrazijo svoje mnenje. 

Pobudniki te uspešne evropske državljanske pobude menijo, da se pravice narodnih in jezikovnih manjšin ne spoštujejo vedno, v številnih primerih pa so jeziki in kulture manjšin celo ogroženi.

Loránt Vincze je bil v svoji izjavi kritičen do evropske državljanske pobude kot instrumenta, saj naj bi bila preveč zapletena in draga za navadne državljane. Na to že več let opozarja tudi EESO, kar je Komisijo končno prepričalo, da je potreben pregled tega pomembnega instrumenta za udeležbo državljanov na ravni EU. Ta pregled je trenutno v pripravi. Komisija, Evropski parlament in Svet so že začeli uradna posvetovanja.

Organizatorji se še niso odločili, kdaj bodo pobudo uradno predložili Komisiji. Vincze je pojasnil, da želijo – glede na to, da jim ni treba upoštevati nobenih rokov – med srečanjem z nosilci odločanja na visoki ravni EU najprej preveriti, kakšen bi bil lahko največji učinek njihove pobude.

Predsednik EESO Luca Jahier, ki je evropsko kulturno dediščino postavil med poudarke svojega predsedovanja, je pobudi priznal velik uspeh ter dodal, da ta dosežek dokazuje, da lahko evropski državljani zgradijo prihodnost Evrope, če sodelujejo in skupaj povzdignejo glas.

Predstavniki evropskih podjetij in potrošniških organizacij so na plenarnem zasedanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 20. septembra izrazili enotno, vendar bolj mlačno podporo novemu dogovoru za potrošnike, ki ga predlaga Komisija. V mnenju o tej temi je Odbor izrazil dvom, ali novi dogovor res uresničuje obljubo, da bo zakonodaja s področja varstva potrošnikov v Evropi prilagojena digitalni dobi. Po mnenju EESO bi bilo treba dati prednost dejanskemu izvrševanju veljavnih pravil o varstvu potrošnikov.

Čeprav je dobro, da je Komisija končno zavrgla svoje pomisleke glede kolektivnih tožb, pa bi si EESO želel, da bi storila še korak dlje in bi zagotovila, da bi bile skupinske tožbe možne in dostopne.

Ena od pomanjkljivosti predloga je, da ni nobenih določb glede možnosti, da bi se potrošniki odločili za sodelovanje ali nesodelovanje v kolektivni tožbi.

EESO meni, da bi morala Komisija obravnavati tudi vprašanje, kako finančno podpreti potrošniške organizacije in organizacije civilne družbe, katerih naloga je braniti kolektivne interese potrošnikov, in poziva države članice, naj podprejo oblikovanje skladov za financiranje pravdnih postopkov.

Po mnenju Odbora bi se Komisija morala osredotočiti na izvrševanje veljavnih pravil o varnosti izdelkov, tržnem nadzoru in nepoštenih poslovnih praksah ter na sodelovanje med Komisijo in organi za varstvo potrošnikov v državah članicah.

EESO kljub temu ceni nekatere elemente iz predloga Komisije. Razširitev pravic potrošnikov na vse digitalne storitve, vključno z navidezno brezplačnimi digitalnimi storitvami, je zelo dobrodošla novost. Enako velja za uvedbo posebnih meril za odvračilne kazni za podjetja, ki kršijo pravila. Kazni morajo biti v višini najmanj 4 % prometa trgovca.

Ukrepi za zaščito potrošnikov pred izdelki neenotne kakovosti, zlasti pri živilih, so zelo nujni, da bi se potrošniki povsod po Evropi počutili enakovredne, saj se nekaterim zdi, da so obravnavani kot drugorazredni državljani.

Predstavniki trgovcev in potrošnikov v EESO pa so priznali, da glede nekaterih stališč o specifičnih vprašanjih niso mogli doseči soglasja.

Tako se trgovci zavzemajo za posodobitev, poenostavitev in prilagoditev predpogodbenih informacij, potrošniki pa menijo, da bi to znižalo raven varstva.

Glede pravice potrošnikov do odstopa od spletne pogodbe se podjetja, zlasti MSP, zavzemajo za odpravo obveznosti, da vzamejo nazaj blago, ki ga je potrošnik kupil na spletu in ga vrača potem, ko ga je uporabljal in ne le preizkusil. Ravno tako si želijo odprave obveznosti, da povrnejo stroške kupljenega blaga, še preden lahko preverijo, ali je poškodovano. Potrošniki menijo, da bi ta predlog omejil njihove pravice, čeprav sploh ni dokazov, da si se te v širšem obsegu zlorabljale.

V zvezi z agresivnimi poslovnimi praksami trgovci menijo, da bi možnost držav članic, da omejijo prodajo od vrat do vrat, lahko pomenila stigmatizacijo celotnega gospodarskega sektorja, zato bi raje videli, da bi se ciljno obravnavale vse agresivne prakse. Potrošniki te ukrepe podpirajo, če bi se iz zdravstvenih in varnostnih razlogov uporabljali za natančno opredeljene kategorije izdelkov (zdravila, orožje). (dm)

EU mora zagotoviti, da revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, ne bo ogrozila kakovosti dela v Evropi. Interakcija med delavci in stroji mora biti urejena s predpisi, da človek ne bo nikoli podrejen stroju, je pozval Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju, ki ga je sprejel na septembrskem plenarnem zasedanju.

Po mnenju EESO je nujno treba opredeliti odnos med človekom in strojem ter stopnjo avtonomnosti stroja in obliko njegove pomoči človeku. Zato je pozval Komisijo, naj ta vprašanja obravnava v okviru etičnih smernic, ki jih pripravlja.

„Z etičnega vidika ni sprejemljivo, da bi umetna inteligenca nadzirala človeka ali da bi bil človek podrejen stroju, ki bi odločal o tem, kaj je treba storiti ter kdaj in kako. Čeprav se včasih zdi, da smo ta etični Rubikon že prečkali,“ je dejala poročevalka Franca Salis Madinier.

Strategija za umetno inteligenco Evropske komisije, ki je močno osredotočena na izobraževanje, usposabljanje in pridobivanje digitalnih spretnosti, je koristna za zamejitev polarizacije družbe, vendar samo delno odgovarja na kompleksne izzive, ki so s tem povezani. EESO opozarja na tri instrumente socialnega dialoga, ki bi lahko prispevali k prehodu, ki bi bil sprejemljiv z družbenega vidika. To so:

• vključujoča umetna inteligenca z vključevanjem delavcev v samo uvajanje umetne inteligence na delovnem mestu, da bi olajšali njeno sprejemanje;
• predvidevanje sprememb v okviru socialnega dialoga z ugotavljanjem, kako bo način proizvodnje spremenil podjetja in sektorje;
• družbeno odgovorno prestrukturiranje, ko pride do tehnoloških viškov, z iskanjem vseh možnih alternativ odpuščanju delavcev.

EESO opozarja tudi na nevarno uporabo algoritmov pri zaposlovanju delavcev in priporoča, naj bo med etičnimi smernicami, ki jih pripravlja Komisija, tudi načelo transparentnosti.

Glede na to, da že prihaja do nesreč, ki so posledica interakcije med človekom in stroji, EESO poziva, da se jasno opredelijo nova tveganja za zdravje in varnost in da se v zakonodaji EU poskrbi za ustrezno zaščito teh delavcev.

Komisijo še poziva, naj uvede razpravo o financiranju sistemov socialne varnosti v prihodnosti, saj trenutni sistem, ki temelji v glavnem na prihodkih od dohodnine, ni vzdržen. (dm)

Nepoštene trgovinske prakse imajo negativne gospodarske, družbene in okoljske posledice. Kot je priznala Komisija, je veriga preskrbe s hrano tem praksam še posebno izpostavljena. Vendar njen predlog direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano ni dovolj ambiciozen.

„Koncentracija moči v verigi preskrbe s hrano se povečuje, kar je slaba novica za kmete, delavce, mala in srednja podjetja ter potrošnike. Pristop minimalne uskladitve ne zadošča. Pravni okvir EU bi moral vse takšne zlorabe prepovedovati,“ je ponovno poudaril Peter Schmidt. Poleg tega bi morala zakonodaja zajemati tudi kmetijske neživilske proizvode in krmo.

Drug predlog EESO se nanaša na mehanizme izvrševanja, ki bi morali biti bistveno močnejši in ščititi anonimnost pritožnika. Izvrševanje bi se lahko izvajalo v obliki posebnega postopka pritožbe pri varuhu človekovih pravic, skupinske tožbe in kazenskega pregona. Da bi olajšali postopek pritožbe, bi morale biti obvezne pisne pogodbe, ki bi zagotovile pravičnejša pogajanja.

Po mnenju EESO bi bilo treba zaščito razširiti na vse udeležence v verigi, znotraj EU in zunaj nje. Tudi če so žrtve nepoštenih trgovinskih praks veliki izvajalci dejavnosti, se pritisk neizogibno prenese na najšibkejše člene verige.

Poleg tega je dejstvo, da se živila prodajajo po ceni, ki je nižja od stroškov, nesprejemljivo. „Zahtevamo, da se v trgovini s hrano prepove prodaja blaga po ceni, nižji od stroškov proizvodnje,“ je poudaril Peter Schmidt. „Tako kot kmetje morajo tudi proizvajalci prejeti pošteno in pravično plačilo. Njihovi dohodki morajo zadoščati za naložbe, inovacije in trajnostno proizvodnjo.“ (sma)

Platforme družbenih medijev bi morale biti odgovornejše in spoštovati stroga pravila. Odbor se strinja z Evropsko komisijo, da bi bil to velik korak naprej v prizadevanjih za preprečevanje dezinformacij. Vendar pa Komisija v predlogu ne določa praktičnih ukrepov za uresničitev teh ciljev. EESO v mnenju, ki ga je pripravil Martin Siecker in je bilo sprejelo na plenarnem zasedanju 19. septembra 2018, poziva Komisijo, naj uvede zavezujoče ukrepe.

Naraščanje obsega organiziranih dezinformacij različnih državnih in nedržavnih akterjev je resnična grožnja za demokracijo, saj demokratični sistem za pravilno delovanje potrebuje dobro obveščene državljane, ki se odločajo na podlagi zanesljivih dejstev in stališč, ki jim lahko zaupajo.

Ena od večjih težav pri dezinformacijah je dejstvo, da je praktično nemogoče preveriti identiteto virov na spletu. Poleg tega osebe in organizacije, ki so v kibernetskem prostoru prisotne s slabimi nameni, uporabljajo lažno identiteto. „Tehnologija ni ne dobra ne slaba, lahko pa jo uporabljamo na dober ali slab način. Odvisno od tega, kdo se skriva za njo,“ je dejal poročevalec Siecker. „Zato se moramo z enakimi sredstvi boriti proti dezinformacijam in izkoristiti možnosti novih tehnologij, da bi ljudi obveščali varno in pravilno,“ je še dodal. (mp)

Nova uredba o enotnem digitalnem trgu, ki jo predlaga Evropska komisija, bo zaščitila potrošnike pri elektronskem trgovanju, hkrati pa tudi – in sploh prvič – MSP. Podjetja, ki poslujejo preko spletnih platform in iskalnikov, bodo lahko morebitne spore reševala z izvensodnimi postopki. Na ta napredek je EESO opozoril v mnenju, ki ga je pripravil Marco Vezzani in je bilo sprejelo na plenarnem zasedanju 19. septembra 2018.

V skladu s študijo Evropske komisije se skoraj 50 % evropskih podjetij, ki poslujejo preko spletnih platform, sooča s težavami. V 38 % primerov težave, ki izhajajo iz pogodbenih odnosov, ostajajo nerešene, v 26 % pa se sicer odpravijo, vendar le stežka. Evropska zakonodaja je bila doslej osredotočena na urejanje odnosov med podjetji in potrošniki pri spletnem trgovanju (B2C), odnos med podjetji in spletnimi platformami (B2B) pa nikoli ni bil zares obravnavan.

Zato in zaradi večje pravičnosti ter preglednosti se je Komisija odločila, da v okviru pregleda strategije za enotni digitalni trg obravnava tudi poslovne odnose med MSP in spletnimi platformami. „Pozdravljamo predlog Komisije kot prvi poskus ureditve odnosov B2B na področju elektronskega trgovanja in zaščite poslovnih uporabnikov spletnih posredniških storitev,“ je dejal poročevalec Vezzani. „Vendar pa samo s to uredbo ne bomo mogli rešiti vseh težav na enotnem digitalnem trgu,“ je dodal. „Globalni akterji in poslovni uporabniki ,zlasti MSP, so na tem izredno dinamičnem in kompleksnem trgu različno močni. Komisija bi morala zarisati jasne meje in odnose med zainteresiranimi strani ter se boriti zoper zlorabam prevladujočega položaja.“ (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da je akcijski načrt za okolje, ki ga je za izboljšanje pomanjkljivega in neenakomernega izvajanja okoljske zakonodaje EU ter okoljskega upravljanja v Uniji predstavila Evropska komisija, veliko premalo ambiciozen. Ob tem mu je namenjenih premalo sredstev, predlagani ukrepi pa so preblagi, zato z njimi ne bo mogoče ustrezno in enotno kaznovati neskladnega ravnanja v državah članicah.

„Če želimo poskrbeti za izvajanje okoljske zakonodaje, je to le kaplja v morje,“ poudarja poročevalec Arnaud Schwartz. „Po našem mnenju je treba o neskladnosti z zakonodajo EU razpravljati na ustrezno visoki ravni in pravočasno, česar pa to sporočilo ne predlaga.“

Stališče EESO, izraženo v nedavnem mnenju, je, da mora Komisija kot varuh Pogodb zagotavljati, da se spoštujejo okoljski predpisi. Pri tem ima diskrecijsko pravico, da začne izvršilni postopek, saj ima ključno vlogo pri zaščiti skupnega interesa EU, zlasti glede na današnjo stopnjo degradacije okolja.

Vendar pa načrt govori le o krepitvi zmogljivosti na ravni držav članic. Še en očitek je ta, da predlaga zgolj ukrepe proti neskladnosti zaradi zmede ali napačnega razumevanja, ne obravnava pa drugih pomembnih vzrokov, kot je pomanjkanje politične volje.

Za ustrezno spremljanje okoljske skladnosti bi morale države članice in Komisija zagotoviti zadostna sredstva za zaposlitev dodatnega osebja, je sklenil EESO. (ll)

Predsednik EESO Luca Jahier in evropska komisarka za promet Violeta Bulc sta na plenarnem zasedanju 20. septembra 2018 sodelovala v živahni razpravi o mobilnosti. V središču plodne razprave so bili ustrezen zakonodajni okvir za dobro delujoč enotni evropski prometni prostor, digitalizacija v tehnologiji kopenskega prometa, boljša interoperabilnost med različnimi elektronskimi cestninskimi sistemi ter naložbe v čisto električno energijo.

Komisija je maja 2018 objavila tretji sveženj o mobilnosti in z njim zaključila ambiciozno agendo za posodobitev tega področja. EESO bo na plenarnem zasedanju oktobra o tem razpravljal in sprejemal mnenja.

„EESO je skrbno spremljal vse svežnje o mobilnosti in aktivno prispeval k oblikovanju novih politik,“ je dejal predsednik Jahier in dodal: „Veseli nas, da je Komisija s pobudami 'Evropa v gibanju' sprejela ukrepe za temeljito posodobitev mobilnosti in prometa v Evropi. Tretji sveženj o mobilnosti podpiramo. Z njim združujemo moči za naložbe v trajnostno, varno in pametno mobilnost.“

Komisarka Bulc je poudarila, da so trije svežnji o mobilnosti dokaz vizije Evropske komisije, ki se želi osredotočiti na dekarbonizacijo, digitalizacijo, naložbe in inovacije. „Naš cilj je evropska mobilnost, ki je varna, zanesljiva, čista, vključujoča in učinkovita. S tretjim svežnjem pa želimo zlasti doseči mobilnost, ki bo varna z nič smrtnimi žrtvami, čista z nič onesnaževanja in avtonomna z nič papirja,“ je še povedala komisarka. (mp)

Večji proračun, več sinergij med mrežami, stalna tehnična podpora, obnovljena zaveza za naložbe v projekte na področju električne energije in dvojna uporaba civilno-vojaške infrastrukture. V mnenju, ki sta ga pripravila Aurel Laurențiu Plosceanu in Graham Watson in ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 19. septembra 2019, je EESO izrazil široko podporo novi uredbi o Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE) za obdobje 2021–2027 ter opozoril na področja, na katerih so še možne izboljšave.

Evropska unija bo s prenovljenim programom za IPE vlagala v vseevropska prometna, energetska in digitalna omrežja. Posodobljena in visoko učinkovita infrastruktura je ključnega pomena za povezovanje in vključevanje evropskih regij, spodbujanje odpiranja delovnih mest in doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

„IPE je eden najuspešnejših programov EU in strateškega pomena za integracijo notranjega trga, dokončno oblikovanje energetske unije, pametno mobilnost in odpiranje priložnosti za ustvarjanje oprijemljive dodane vrednosti EU za državljane, socialno kohezijo in podjetja,“ je povedal poročevalec Plosceanu. „Regulativnim organom v državah članicah ali na ravni EU ne smemo dovoliti, da bi omajali povezanost električnih omrežij, na primer z zamrznitvijo zasebno financiranih shem. Če želimo doseči podnebne cilje, v vseevropskih omrežjih potrebujemo tako javne kot zasebne naložbe,“ je še dodal Sir Graham. (mp)

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Da bi bili tudi v prihodnje uspešni na socialnem področju, potrebujemo gospodarsko uspešnost. Za nadaljnjo vzdržnost evropskega socialnega modela moramo izboljšati njegovo učinkovitost ter povečati evropsko produktivnost. To so glavni sklepi razprave o temi „Evropski socialni model – si ga v globaliziranem svetu še lahko privoščimo?“, ki je 27. septembra 2018 potekala v Sopotu na Poljskem.

Predsednik skupine delodajalcev v EESO Jacek Krawczyk je poudaril, da EU predstavlja 7 % svetovnega prebivalstva, 20 % svetovnega BDP in vsaj 40 % svetovnih odhodkov za socialno varstvo. Dodal je, da med evropskimi državljani kljub temu narašča občutek izključenosti, pa tudi populizem.

Udeleženci so se strinjali, da je treba ustrezno uravnotežiti gospodarsko in socialno politiko, vendar pa si niso bili enotni o tem, kakšno razmerje je treba doseči med njima. Markus Beyrer iz BusinessEurope je menil, da je glavna naloga še vedno krepitev konkurenčnosti. Po njegovem mnenju so za trdnost evropskega socialnega modela zaslužne različne rešitve na nacionalni ravni, zato bi bilo treba ta pristop ohraniti.

Gospodarske, družbene in okoljske pravice bi morale biti enakovredne. Socialne pravice so tudi človekove pravice, je poudarila Katarzyna Gardaphadze iz OVSE.

Maciej Witucki, predsednik upravnega odbora poljskega podjetja Work Service, je udeležence spomnil, da je za financiranje socialnih sistemov treba obdavčiti podjetja in delavce ter da je za ustvarjanje delovnih mest potrebno ustrezno izobraževanje ljudi.

Evropski socialni model se ne sme obravnavati kot strošek, temveč kot naložba. Dorota Gardias iz poljskega Foruma sindikatov je poudarila, da je za odpravo nezaupanja med delavci, delodajalci in državo potreben pravi socialni dialog.

Hans-Peter Klös iz Kölnskega inštituta za nemško gospodarstvo je poudaril, da bo evropski socialni model težko ohraniti brez povečanja evropske produktivnosti.

Razprava je potekala na Evropskem forumu za nove zamisli, ki ga je organizirala poljska konfederacija Lewiatan. (jl)

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Skupina delojemalcev se je ta mesec sestala na Dunaju, da bi razpravljala o avstrijskem predsedovanju ter o grožnjah, s katerimi se srečujejo delavci in državljani v Evropi, in strategijah sindikatov za njihovo obvladovanje.

Pojavi rasizma, ksenofobije, nacionalizma in skrajno desničarskega populizma naraščajo in so posledica nezadovoljstva med ljudmi zaradi številnih let neoliberalne politike, s katero so se povečale neenakosti in revščina. Pomanjkanje nacionalne solidarnosti se odraža na evropski ravni, ko države članice izkoristijo vsako priložnost za omilitev socialne agende za Evropo. Socialni steber, s katerim naj bi izboljšali razmere, je bil doslej neučinkovit, saj nima na voljo dovolj virov in mehanizmov. Hkrati nekatere nacionalne vlade odkrito izpodbijajo temelje demokracije in vladavino prava ter napadajo civilno družbo in sindikate.

V teh kritičnih časih, ko so pravice delavcev in njihov življenjski standard ogroženi, se je skupina delojemalcev zbrala na sedežu predsedstva EU in razpravljala o tem, kaj sindikati lahko in bi morali storiti, da se razmere spremenijo, preden bo prepozno. Razprave so se med drugimi udeležili predsednik avstrijske zveze sindikatov (ÖGB) Wolfgang Katzian, priznan novinar in zgodovinar Raimund Löw ter nekdanji vodja skupine S&D v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda. (ppr)

Pripravila skupina Raznolikost Evrope v EESO

Gospodarski napredek in stabilnost družbe sta najboljše orožje proti evroskepticizmu, vendar ne zadostujeta. Skupina EESO Raznolikost Evrope je na konferenci, organizirani v sodelovanju z delavsko zbornico Predarlske 11. oktobra 2018 v Feldkirchu (Avstrija), poskušala ugotoviti, kako in zakaj je prišlo do populizma v EU, in opozorila na ključno vlogo, ki jo ima lahko civilna družba v boju proti temu pojavu.

Dogodka so se udeležili člani EESO in predstavniki avstrijskih organizacij civilne družbe, ki so razpravljali o rezultatih študije Societies outside Metropolises: the role of civil society organisations in facing populism, ki jo je za skupino Raznolikost Evrope pripravila nevladna organizacija ECAS (European Citizen Action Service). V središču razprave je bil porast populizma v štirih državah in primerjava po dveh regij z različno stopnjo gospodarskega razvoja v vsaki od teh držav:

• Avstrija: Celovec - Beljak in južna Spodnja Avstrija;
• Francija: Drôme in Aisne;
• Italija: Videm in dežela Kalabrija;
• Poljska: Plocko in Novosončevsko okrožje.

„EU mora ljudi nagovoriti, jih resnično poslušati in vključiti v dialog", je dejal Arno Metzler, predsednik skupine Raznolikost Evrope. „Evropska civilna družba mora pri tem pomagati EU. Kot člani EESO imamo dvojno nalogo: povečati moramo svoje dejavnosti in povezati evropsko in nacionalno raven, hkrati pa moramo bolj sodelovati. Samo tako bomo lahko prispevali k odpravi neutemeljenih strahov, ki jih populisti tako uspešno širijo,“ je še dejal. (cl)

Prihodnje evropske volitve in vloga civilne družbe pri zaščiti, spodbujanju in krepitvi naše dediščine

Evropski ekonomsko-socialni odbor bo na 12. seminarju civilne družbe o medijih 22. in 23. novembra v Atenah razpravljal o evropskih vrednotah, ki so del naše dediščine. Za pripravo na evropske volitve bodo organizirane tri delavnice, na katerih bodo udeleženci razpravljali o izzivih in perečih vprašanjih v današnji Evropi, kot so večkulturnost, vse manjša solidarnost, naraščanje nacionalizma in neliberalizma ter o tem, kaj lahko civilna družba stori za zaščito Evrope, ki ohranja svojo dediščino vrednot – spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države.

Za ta seminar si ni mogoče predstavljati boljšega kraja, kot so Atene v Grčiji, kjer so filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel, učili o filozofiji, politiki, etiki, estetiki in še veliko več.

EESO bo v povezavi z oktobrskim plenarnim zasedanjem v atriju v 6. nadstropju gostil slikarsko razstavo z naslovom Edvard Stepančič in konstruktivizem brez meja. Na ogled bo 21 originalnih umetniških del iz zasebne zbirke, razstavo pa bo 17. oktobra ob 13.00 odprl predsednik EESO Luca Jahier.

Kulturni dogodek tega meseca je organiziran v sodelovanju s kulturnim društvom Giuliani nel Mondo in od podpori Urada za zvezo v Bruslju dežele Furlanija-Julijska krajina. Razstava bo ponudila kratek vpogled v edinstveno umetniško pot Edvarda Stepančiča, vodilnega predstavnika konstruktivizma kot umetniške smeri.

EESO bo novembra gostil razstavo z naslovom Food for thought, ki jo sestavlja 25 olj na platnu znanega umetnika Brucea Thurmana. Razstava (katere naslov bi lahko poslovenili kot „Hrana, ki da misliti“) ima obliko ilustrirane kuharice in obiskovalca prek različnih evropskih receptov popelje na popotovanje po različnih prehranjevalnih kulturah.

Odprtje razstave bo 28. novembra, ob robu seje stalne študijske skupine za trajnostne prehranske sisteme. Razstava bo odprta do 7. decembra. (ck)